Larsovitch se je svojo pot pričel v umetniški tovarni Friche Mimi v Montpellierju konec leta 2020. Izhodišče je bilo precej preprosto: ustvarjati temačno, a plesno glasbo, z uporabo starih naprav in brez računalnikov. Larsovitcha navdihuje mehanska hladnost minimal wavea z otožnostjo vzhodnega post-punka, ki tvori zvočno seanso, surovo združitev elektronike, kitar, ki pojejo lenobne liturgije, in glasov, ki tekoče prehajajo skozi jezikovne meje francoščine, grščine in ruskega jezika.

Plesna retro pop senzibilnost Larsovitcheve glasbe je izjemno nalezljiva. Otožnost ali jeza, Larsovitchev dar je ravno v zmožnosti katero koli čustvo preliti v plesno melodijo ne da bi ob tem kakorkoli okrnil doživljajskost. Njegov minimalističen DIY pristop se ne odraža samo v izbiri produciranja zvoka, temveč v neizumetničeni prvinskosti. Njegov svet odsevajo grobe ulice grških mest, melanholičnost francoske urbanosti in post-sovjetski brutalizem. Od tu tudi oznaka njegove glasbe  - retro-synth resistance – Larsovitch se giblje od skvotov do koncertiranja po različnih (alternativnih) odrih ter v svoji glasbi najde mesto tudi za politično držo. Konec 2023 je presenetil z obetavnim prvencem ΣΥΝΘ, letos pa še odličnim albumom Normal`No.

https://larsovitch.bandcamp.com/

https://www.instagram.com/larsovitcz/