
|
|
četrtek, 23. februar 200618:00 - Delavsko-punkerska univerzaPredavanje Marte Gregor?i?[b]Marta Gregorčič: RADIKALNO IZOBRAEVANJE: SODOBNE TEORIJE IN PRAKSE ?UJE?NOSTI[eb]
Prednost sociologije pred drugimi disciplinami je, da je (ali bi vsaj morala biti) nenehno na barikadah, da je tvorec sociologije ves čas na barikadah lastne intelektualne radovednosti. Medtem ko ustvarjalec artikulira svoje intelektualno popotovanje, sociologijo uporablja za upor proti družbenim odločitvam in omejitvam, da »muhavost, intelektualne simpatije in antipatije« predeluje v zavestna in eksplicitna stališča. Tako nas nagovarja Bourdieu: »Sociologija daje neverjetno avtonomijo, še zlasti, če je ne uporabljaš kot orožje zoper druge ali kot instrument obrambe, ampak kot orožje zoper sebe, kot instrument čuječnosti.«
Pogledali bomo nekatere instrumente čuječnosti – teorije in prakse †ki so vzniknili iz potrebe po drugačni ali novi družbi in družbenosti. Za vse je značilno, da so v svoje izhodišče ali na konec svojega ustvarjanja postavile vzajemnost »prve« in »druge narave«. Za možnost uresničevanja temeljne zahteve – za ustvarjanja drugačne družbe in družbenosti – radikalno spremenijo izhodišča, metode, teoretska in praktična polja ter načine ustvarjanja. S tega vidika sta najbolj inovativna teoretika in teologa, ki sta v začetku sedemdesetih ustvarjala v Latinski Ameriki – brazilski pedagog Paulo Freire (Pedagogika zatiranih) in Ivan Illich (Odšolanje družbe). Celosten pristop ponudi socialna ekologija, ki izhaja iz epistemologije narave, da bi spoznala epistemologijo družbe in temu primerno radikalizira izobraževanje za novo družbo. Zapatisti in piqueterosi (Colectivo situaciones in Movimento de Trabajadores de Solano) v svojih praksah že izvajajo alternativne metode življenja ali boja, katerih neločljiv del je izobraževanje: kjer »nihče nikogar ne uči« in kjer se »nihče ne uči sam«. Na primeru Universidad de la Tierra (Oaxaca, Mehika) bomo preverili neposredne aplikacije študentskega ustvarjanja na vsakdanje življenje staroselcev, upornikov.
Vsem navedenim radikalnim teorijam in praksam, ki jih nameravamo obravnavati, navedeni primeri alternativnega ali radikalnega izobraževanja, tako Freire, Illich kot socialna ekologija v izhodišče svoje obravnave postavljajo ekologijo – Freire ob koncu svojega intelektualnega ustvarjanja, ko piše eko-pedagogiko, socialna ekologija in Illich pa kot temelj intelektualnega popotovanja. Prav tako vse omenjene teorije in prakse nastajajo v neposrednih situacijah – neposredni družbenosti – zato se izobraževanje ustvarja z in za družbo, v svetu in ne s svetom, saj je človeštvo le udeleženo v svetu, ne pa njegov re-kreator (prenarejevalec). Podobno kot teorije (pedagogika zatiranih, odšolanje družbe in socialna ekologija), tudi prakse (Universidad de la Tierra, Colectivo situaciones, zapatisti idr. uporniki) izhajajo iz praxis, kot temeljnega elementa za možnost teorije in prakse. Teorija nastaja kot refleksija praks, prakse pa s teoretsko refleksijo.
Vsi poskusi, ki jih bomo predstavili, so invencije proti-in-onkraj neoliberalizma, ki pomembno spreminjajo razmerja med človekom in naravo, razmerja med ljudmi, redefinirajo človekovo delovanje, politiko in znanost, življenje in boj. To pa so temeljni razlogi, da jih postavljamo na barikade znanosti, politike, družbe in družbenosti ter človekovega ustvarjanja na sploh.
[i]Dr. Marta Gregorčič[ei] je sociologinja, urednica ?asopisa za kritiko znanosti. Ukvarja se (tudi) s teorijo in prakso uporov proti-in-onkraj neoliberalizma. « nazaj
|
|
ODPRTO 2024 Odprto kliče, odpiramo Gromko! Odprto, koronsko dete, se iz poletja premika v jesen. Prej koncerti na dvorišču, a zdaj zaradi mnogoterih dejavnikov ponovno v dvorani. In ker smo letos k... [ preberi več... ]
 |