Marko Brdnik: harmonika
Andrej Čopar: saksofoni (sopran, tenor, bariton), prečna flavta
Blaž Grm: bobni
Tibor Mihelič Syed: el. bas kitara, glas


S prvencem »Smejmo se skupaj«, ki je nastal pod producentsko taktirko Alda Ivančića (Bast, Borghesia …) se Miusow Quartet sarkastično rogajo konformizmu bebastih nasmeškov, ki jih zaverovana v svojo »uspešnica za vsakogar« ideologijo niza naša glasbena industrija, ne da bi se ob tem sploh zavedala, da proizvaja množico kloniranih, kičastih, in kar je najhuje, neiskrenih in narejenih obrazov, ki niso v čast ne mimični, še manj pa zvočni gestikulaciji. Vsakdo izmed četverice glasbenikov se smeji drugače: eden kot mačka, ki opravlja potrebo v počen lonec, spet drugi, kot da bi ga zaprli v sod rujnega vinca; in ravno ta kaotična mešanica glasov, včasih disharmonična, takoj naslednji trenutek pa zlita v homogeno zvočno tvorbo, je ena izmed odlik zasedbe Miusow Quartet. Zakaj bi se smejali lepo, če se lahko smejejo grdo, zakaj bi se smejali na ukaz, če se lahko smejejo takrat, ko je to najmanj primerno in zakaj bi se smejali tistemu, kar je smešno vsem drugim?
Ravno z odmikom in pozabo nekaterih zakoreninjenih vljudnostih pravil ponujajo Miusow Quartet alternativo obstoječim (smejalnim) praksam, na drugi strani pa se pridružujejo vsem tistim, ki jim v polju kvalitetne glasbe ne gre le za tehnično dovršenost, virtuoznost in improvizacijo za vsako ceno, temveč išÄejo humor in spontanost tudi znotraj načrtno zamejenih struktur.

Seveda je vse to posledica pestrega glasbenega pedigreja članov zasedbe, ki sega tako na področje punka, rocka, jazza, različnih folk tradicij, kot tudi na področje sodobne klasične glasbe in celo novovalovskega popa: tako bobnar Blaž Grm še vedno sodeluje z Alešem Hadalinom, Veryused Artists in Blow Up, v preteklosti pa je med drugim igral tudi z Janijem Kovačičem, Letečimi potepuhi, Miladojko Youneed ter še delujočo zasedbo Lolita. Saksofonist in flavtist Andrej Čopar je bil prvi in edini pihalec legendarne, a žal že razpadle avant-jazz zasedbe Kapela la Chateliere.
Basist in tolkalec Tibor Mihelič Syed - poleg Andreja Čoparja avtor večine skladb, ki jih zasedba izvaja – je bil nekdaj član mračnjaških rokerjev Niowt, še vedno pa je član novodobnih »folkijev« Katalena. Skupaj s harmonikarjem Markom Brdnikom predstavljata mlajši del zasedbe Miusow Quartet; skupaj sta prispevala avtorsko glasbo za nekaj gledališko-plesnih predstav koreografa Branka Potočana ter režiserja Jureta Novaka. Marko Brdnik pa je poleg mnogih solističnih projektov ter sodelovanja z nekaterimi slovenskimi gledališÄniki in plesalci znan tudi kot pridruženi član Katalene ter še nekaterih vidnejših jazz zasedb.



Opozorilo.
Če imate navado plošÄe sistematično razmešÄati na različne konce svoje domače zbirke glede na različne glasbene zvrsti, potem lahko tale izdelek pomeni nevarnost za vaš duševni mir. Ne boste ga mogli stlačiti pod rock, pa čeprav ga glasbeniki na njem pogosto zelo trdo žgejo. Ne boste ga mogli stlačiti pod jazz, pa čeprav bi precej improvizacij z njega lahko nastalo tudi med jazzovskimi polbrati glasbenikov z njega, predvsem njenega pihalca. Ne boste ga mogli stlačiti pod etno, pa čeprav mu niso tuji ne balkanski žuri in ne tango Piazzole. Miusow Quartet so še ena drušÄina sodobnih godbeniških navdušencev, ki vratolomno vdirajo skozi požarna vrata mnogih glasbenih zvrsti, jih pretipajo, se z njimi poigrajo in odvihrajo naprej, pri čemer vrnitev na staro mesto zločina ni izključena.
Zelo primerno za ljubitelje art rocka ali denimo graške Deishovide, švedskih Hoven Droven, prizorišÄa okoli Pr' Gabrijelu in kar je še vse podobne nesnage.

marca 2007
Peter Barbarič


Gre za izvirno, igrivo, zabavno glasbo, ki se upira enoznačnemu žanrskemu določanju. Namesto tega je raje odprta, oprta na mnoge stile in prijeme, iz katerih glasbeniki z lahkoto ustvarijo zloženko, ki iz vsakega »uporabljenega« sloga izvleče najboljše!«
(Mario Batelić)



KAJ JE O PLOŠČI IN ZASEDBI MIUSOW QUARTET ZAPISALA KRITIKA

Znana ljubljanska plošÄarna postaja tudi majhna, a med poznavalci in ljubitelji (vse prej kot
komercialno-populistične, zato pa toliko bolj kakovostne) sodobne glasbe nadvse cenjena
založba. Nedavnoje presenetila že z drugoletošnjozgošÄenkodomačih kreativcev. Pihalec Andrej Čopar, harmonikar MarkoBrdnik, baskitarist Tibor Mihelič Syed in bobnar BlažGrm (kot gost pa še Boštjan Gombač, tokrat kot pevec) so sicer mlajši glasbeniki, a z vrhunskim znanjem in bogatimi izkušnjami iz številnih skupin, zvrsti in slogov.
Teh ima še več legendarni (ko)producent AldoIvančić. Rezultat je izrednozrel in dognan, a hkrati neverjetno duhovit, inovativen in svež, že kar prelomen izdelek. Če bo zasedba le vztrajala, ji lahko že poprvencu s precejšnjo gotovostjo napovemo blešÄečo prihodnost.
Osem skladb na zgošÄenki zveni vsaj tako sprošÄeno kot njen naslov (in simpatično
pisan ovitek). Dovoljujejo zabavno sprejemanje mimogrede, a hkrati omogočajo skoraj
neskončno poglabljanje v številne prebliske in finese. Lahko bi jih sicer opisali kot skrajno nezatežen free jazz - a z izrazitimi rockovskimi, etničnimi, klasičnimi in še kakšnimi
organskoponotranjenimi prvinami se izmikajovsakemu predalčkanju. Fusion? Ne ravno
- prej mojstrski primerki nekakšne prihajajoče nadzvrsti! Morda tistega, čemur je Bojan
Cvetrežnik dal ime enoglasba ...

Darinko Kores Jacks - Večer


Začetek banda, ki se (mu) že nekaj časa »dogaja« (mdr. je lani nastopil na novoustanovljenem festivalu Krakov Trn ob GradašÄici), ima korenine v solističnem projektu Kdo je hotel ubiti tovariša Miusova pihalca Andreja Čoparja (nekoč pri zdaj razpadlih Kapela la Chateliere), ki ga je pred leti uspešno predstavil na Jazz Cerknu. Čeprav je šlo pri Čoparjevem podjetju za solističen podvig, v katerem so imeli pomembne vloge različni elektronski pripomočki, je vnovična inkarnacija Miusowa (tokrat s črko w) nekaj popolnoma drugačnega. Medtem ko se je Čoparjeva glasba bolj opirala na jazz in njegovo eksperimentalno inačico v spregi organskjega in elektronskega, posega tovariški kvartet v svoji odlično odigrani muziki ne le po jazzu, pač pa po številnih drugih žanrskih vzorcih.

Tako kot Čopar s Kapelo la Chateliere, ima ostala trojica prav tako zaledje (minulo in dejavno) v drugih bandih/projektih. Bobnar Blaž Grm sodeluje z Alešem Hadalinom in je član Veryused Artists ter Blow Up (ter je bil nekoč član Lolite, Miladojke Youneed itd.). Harmonikar Marko Brdnik sodeluje s Kataleno, katere član je tudi basist Tibor Mihelič, sicer s Čoparjem soavtor večine živahnih, enoznačno neopredeljivih komadov s prvenca Miusow Quarteta. Glasba nove zasedbe starih znancev (razen ene pesmi z vokalom Boštjana Gombača ter redkih pripevov ali vzklikov gre za inštrumentale) vešÄe spaja raznolike sloge (korenine mnogih najdemo v omenjenih projektih, kjer se še udejanjajo člani) od art rocka, jazz rocka, precej svobodnega jazza prek eksperimenta in noisa do etna iz različnih logov. Delček slednjega se razgrne že v uvodnem komadu s povednim naslovom Skandiranje Skandinavcev, kjer smo priča vijugastemu vpogledu Slovencev na godbo geografskega predela iz naslova komada. Če ne bi vedeli, za kateri band gre, bi gotovo pomislili, da gre za kakšne upičene Švede v slogu Hoven Droven, a z malce bolj psihedeličnim zasukom. Nadaljevanje pa je v popolnoma drugačnem slogu, bolj umirjenem, sprošÄenem, malone eteričnem. Spremembam pa ni konec, saj nas v nadaljevanju lepo zloženega niza osmih skladb čakajo še šÄepci jazzovskega norenja, eksperimentiranja z nenadnimi prehodi iz milega v hrupno, begnagradovske harmonikarske dogodivšÄine in še in še. Komad Šuti bolan se denimo zasuka v orientalske vode z zapeljivima flavto in harmoniko, da bi se proti koncu vanj pretihotapili sampli zamaknjenega petja rezijanskih pevk.

Četverica izkušenih glasbenikov se je spretno izognila pastem eklekticizma. Nasprotno, vse zvrsti so lepo zlite in se med seboj podpirajo, potrjujejo druga drugo. Komad Amn' Ha denimo »prenese« precej pestre zvočne kolobocije od milozvočne, malone klasičnoglasbene harmonike do sunkovitih izbruhov nojza ter nazaj v pretanjeno in izjemno doživeto odigrano tip(k)anje harmonikaša. Razigrana, navihana godba, ki ji z užitkom prisluhneš, saj se pri vsakem vposluhu v kakšni izmed precej raznolikih skladb razkrije neka nova podrobnost, nova zvočna »finta«, okrasek, ki ga prej nisi zapopadel ali preprosto uživaš v občutku imenitne simbioze in skladja. Pohvaliti je treba tudi luštkano grafično opremo Blaža Grma ter nanazadnje odlično produkcijsko delo Alda Ivančića, ki je poskrbel za odličen, večslojen posnetek z ravno prav dodanimi učinki, ki ustvarjajo občutke kakšne filmske grozljivke ali napete drame, pardon komedije.

Mario Batelić - Muska, Radio Študent


Domača zasedba je še ena pojava transžanrske lucidnosti, kjer bi lahko glasbeni kritiki pisali traktate o tem, kaj vse so glasbeniki zlepili, spletli ali stopili skupaj v kaki skladbi. Glasbeniki z ustvarjalno in izvajalsko kilometrino Marko Brdnik (harmonika), Andrej Čopar (saksofoni, prečna flavta), Blaž Grm (bobni) in Tibor Mihelič (bas kitara, glas) so za eno najmlajših domačih založb izdali prvenec Smejmo se skupaj, kjer z nasmehom na ustih v kotlu skuhajo unikatno in univerzalno glasbeno mineštro. Še ena drzna domača plošÄa.

Zdenko Matoz - Delo, Mag


Miusow Quartet je nova domača zasedba v sestavi: Andrej Čopar - vse vrste saksofonov, flavta, Marko Brdnik - harmonika, Tibor Mihelič - bas, udu, drumljica, vokal in Blaž Grm - bobni, kot gost vokalist se na enem posnetku pojavi Boštjan Gombač. Bežen pogled na zasedbo bi mogoče razbral kakšno ta trenutek moderno spogledovanje s tangom ali šansonsko jazzovsko navdahnjeno glasbo, pa na srečo ni tako. Miusow Quartet prinaša nekaj povsem novega. Glasbeno zlitje, ki spominja na čase tako imenovanega rocka v opoziciji, ali še bolj, glasbenega ustvarjanja v opoziciji. Premešal je glasbene štrene in ustvaril lastni izredno poslušljiv, ritmičen in duhovit izraz. Izrabil je pestre izrazne možnosti, ki jih ponujajo rock, etno, reggae, jazz, niso mu tuji balkanski žuri in ustvarjanje Američanov latinskega porekla.
Tako se skozi poslušanje prvenca Smejmo se skupaj podajamo na glasbeno pustolovšÄino in koračimo skozi sodoben eklektičen svet. Pretežno gre za instrumentalno glasbo, z besedili se kvartet ne trapi. Glasba sama mu ponuja dovolj prvin za izražanje čustev in tolmačenje sveta. Zdi se, da ima Miusov Quartet veliko za povedati. V pomoč pri obisku njegovega sveta so tudi naslovi pet- do desetminutnih sklad: Skandiranje Skandinavcev, Njene razprte platnice, Cynical, Blues zaprtih barov, Šuti bolan … Glasba skupine deluje polno in sveže, gre za preverjene glasbenike, vedno sta prisotni čvrsta zasnova in dobra izvedba. Ritmična raznolikost in humorna skladnja sta zagotovilo, da poslušanje naslednjih skladb ne bo zaman. Pri tem se skupina vešÄe poslužuje ritmičnih prelomov in stilnih preskokov, nekoliko spomni na pokojne Begnagrad, a kljub temu ponuja pristen pristop. Vedno išÄe naprej, brska za izzivi in obenem z nenavadnimi domislicami in odkritji zabava občinstvo. Miusow Quartet je eno večjih odkritij tega leta.
Produkcija je ob Miusow Quartetu tudi delo Alda Ivančića, naše pozornosti je vreden tudi domiselno sporočilno oblikovan ovitek.

Rasto Božič, Dnevnik