Peter Sekloča: TOTALNOST OBLIKOVANJA JAVNEGA MNENJA V SODOBNOSTI

Totalitarizem je v praksi izveden poskus konstrukcije celote sveta, realnosti, v kateri živimo. Vsi politični in ekonomski sistemi v zgodovini poskušajo model celote predstaviti v njim prijaznih dimenzijah, tako da vladavino idej, dominacij ali užitkov poskušajo predstaviti kot kar najbolj skladne s trenutno vladajočim redom, ki s tem pridobiva legitimnost, »naravnost« in smiselnost. Javnost je v tem procesu konstrukcije realnosti domena družbe, v kateri poteka razprava o veljavnosti pogledov na probleme, ki se pojavijo ob človekovem delovanju v družbi, zopet v parametrih, ki jih določa vladajoča moč. V tem smislu javnost in procese oblikovanja javnega mnenja najdemo povsod, tako v »totalitarnih« kot totalno demokratičnih režimih, vprašanje je samo, v kakšen model konstrukcije realnosti je javno »menjenje« vpeto.

Konstrukcije realnosti se v praksi sodobnega demokratičnega zahodnega sveta poslužujejo modela kroženja (trga), s čimer tudi javnost kot publika in kot javna sfera deluje v njegovi praktični totalnosti družbenih odnosov produkcije. V ta namen bo predavanje osvetlilo možnosti za odprto javno razpravo skozi organizacijo medijev v sodobnosti, racionalnost posameznikov ter njihov vpliv v javnosti skozi statusno in razredno strukturo družbe, suverenost in avtonomnost javnosti pa skozi nematerialno delo, ki dandanes sega v vse sfere življenja. Rezultati analize pokažejo, da se pogoji pridobivanja in utemeljevanja vpliva v javnosti vežejo na posedovanje socialno-ekonomskih virov, kar vodi do hierarhizacije sistema vpliva, v katerega sodijo tudi mediji. ?lane javnosti vzvodi pridobivanja vpliva postavljajo v neenake pogoje delovanja, obenem pa so njihove interpretacijske sposobnosti odvisne od ponudbe medijskih vsebin in posameznikovih življenjskih izkušenj, torej pozicij v družbeni strukturi. Izvora neenakih statusnih in razrednih pozicij – s tem pa neegalitarnosti v zmožnostih prepričevanja – pa javni akterji ne problematizirajo, saj so v času hegemonije nematerialnega dela obenem potrošniki in proizvajalci ideoloških oblik, ki poskrbijo za »objektivno« in s tem totalno sliko sveta, temelječo na modelu kroženja (trga). Slednji vse akterje postavlja v enak, nevtralen položaj, v katerem so družbene neenakosti izbrisane iz kolektivnega spomina. Možnost za izstop iz začaranega kroga strateško naravnanih – in s tem totalnih in veljavnih – reprezentacij javnosti se ponuja v alternativnih javnih sferah in zasidranju suverenosti publike v skupne pogoje kolektivnega nematerialnega dela.

Peter Sekloča je kot raziskovalec zaposlen na Znanstveno raziskovalnem središču v Kopru. V okviru Inštituta za sredozemske humanistične in družboslovne študije se posveča raziskavam o komuniciranju v znanosti, problematiki manjšinskih medijev ter politični ekonomiji. Ukvarja se s problemi javnega komuniciranja, poskuša pa odpreti tudi vidike, ki bi procese javnega komuniciranja osvetlili skozi politično ekonomijo medijev.