ABOUTPROGRAMMENEWSLOST&FOUNDCONTACTARCHIVEGALLERY



Thursday, 27. March 2008

18:00 - Delavsko-punkerska univerza
Predavanje Slobodana Karamani?a

Slobodan Karamani?: TOTALITETA, PARTIJNOST, SLOVENCI

Ključna točka današnjih kritik »totalitarizma« v postjugoslovanskem prostoru ni ne stalinizem ne fašizem niti njuna fuzija (v eno), temveč titoizem. Kritika titoizma je doživela svoj vrhunec v 80. letih, današnje diskusije o »komunistinih zločinih partizanske oblasti« pa so le njihovo nadaljevanje. Osnovni predmet mojega predavanja bo analiza specifičnega pogleda filozofske kritike titoizma, specifičneje, šlo bo za analizo teoretskega gibanja v Sloveniji iz sredine 80. let, ki ga bom imenoval slovenski lakanovski postmarksizem (SLPM).

Naslov predavanja je parafraza knjige Slavoja ižka Jezik, ideologija, Slovenci (1987). Nova konstelacija pojmov – totaliteta, partijnost, Slovenci – v stari strukturi naslova, nam omogoča uvid v nekaj osnovnih koordinat problemskega polja SLPM, ki se je opredelil kot protiutež »klasičnemu marksizmu«, posebej v razmerju do »nekonsistentnega in protislovnega« filozofa Louisa Althusserja. Vse tri osnovne koordinate iz naslova predavanja nastajajo kot kritika ali napačna apropriacija Althusserjevih konceptov. Namesto Althusserjevega koncepta totalitete – ki kot pozitiviteta nastane z negativno kritiko ideologije v znanosti – SLPM razvija protohegeljanski koncept »totalitete z luknjo«. Namesto Althusserjeve »partijnosti« v filozofiji brani SLPM pozicijo »avtonomije« Teorije. Namesto Althusserjevega »ideološkega subjekta« kot koncepta kritike buržoazne države in družbe, gre SLPM »onstran interpelacije« v smer okronanja civilne družbe kot subjekta politike.

Glavni cilj kritike Althusserja za avtorje SLPM je bila reartikulacija in apropriacija marksistične dediščine v Jugoslaviji, hkrati pa jim je to služilo, da so s pomočjo postmarksističnih teoretskih osnov odvzeli legitimnost jugoslovanskemu (»titoističnemu«) samoupravnemu sistemu. Slednjega so v nekaterih paradoksnih različicah označevali kot fevdalistični (»azijski despotizem«), totalitaren (protostalinistični ali celo protofašistični), ali pa tudi kot preveč liberalen sistem.

Slobodan Karamani? je doktorant antropologije vsakdanjega življenja na Institutum Studiorum Humanitatis (Ljubljana), kjer je meddrugim zasedal mesto ministra za kulturo in izobraževanje v študentski vladi 2003/2004. Ukvarja se s polji teorije ideologije, politike in psihoanalize ter je ustanovitelj in urednik Preloma – Revije za sliko in politiko od 2001-2006 (Beograd). Sodeluje pri nekaterih ex-jugoslovanskih revijah: Agregat – Revija za sodobno družbenopolitično polemiko (Ljubljana), Beton – Kulturno-propagandni pamflet (Beograd), Ulaznica – Revija za kulturo, umetnost in družbena vprašanja (Zrenjanin), Puls demokracije (Tuzla). ivi v MA1nchnu, kjer kot Dj BaaBo organizira zabave v klubu Majestick.



« back


MESSAGE TO OUR VISITORS
We don't care who you are, or what ethnic, religious or other identity status you represent, we are all red on the inside. However, if you come to Gromka and show no respect to the people (fellow visi...
[ read more... ]




layout:vax - 2008 - code:primz