PREDSTAVITEVPROGRAMNOVICELOST&FOUNDKONTAKTARHIVGALERIJA





petek, 18. april 2008

17:00 - Omizje
Boji za mestni prostor

Udeleženci:
Maja Breznik, raziskovalka na Mirovnem inštitutu, Ljubljana
Sre?ko Horvat, aktivist iniciative Pravo na grad, Zagreb
Borut Osonkar, Pekarna, Maribor
Gregor Kosi, Oddelek za odnose, Pekarna – magdalenske mreže, Maribor
Jasna Babič, predstavnica kolektiva Kluba Gromka, Metelkova mesto, Ljubljana
Matjaž Uršič, raziskovalec na Centru za prostorsko sociologijo, Ljubljana
Moderator: Andrej Pavlišič

Okrogla miza z aktivisti, kulturnimi producenti in drugimi mestnimi akterji

V vsakdanjih praksah kulturnih producentov se kulturna raznolikost organizira okoli nasprotja med »neinstitucionalizirano« in »institucionalizirano« kulturo. Ta distinkcija, izumljena v 90h, ločuje kulturne akterje, ki se financirajo s pomočjo projektov, od tistih, ki so stalno financirani od države ali mestne občine. ?eprav je ločnica zgodovinska in, posledično, zadeva vse ravni akterjevega dela in obstoja, oba bloka nista ne homogena niti si ne stojita preprosto nasproti.
?eprav je uradno namen javnih kulturnih institucij skrb za nacionalno identiteto, se od njih čedalje bolj zahteva, da delujejo kot komercialne firme, tj. da iščejo neodvisne vire dohodka, da temeljijo na porekarnem delu, uvajajo korporativne modele delovnih razmerij, poskušajo doseči množično občinstvo, uporabljajo PR itd. Sledeč trendom v popularni kulturni ali v političnem establišmentu ali preprosto zaradi finančnih interesov javne kulturne institucije občasno prirejajo multikulturne dogodke. V tem kontekstu je kulturna raznolikost največkrat interpretirana identitarno ali na ambivalenten način, kot »world music«.
?eprav so »neinstitucionalizirani« akterji pogosto predstavljani kot svobodni subjekti civilne družbe, se morajo prilagajati pričakovanjem svojih sponzorjev in predvidevati duševna stanja kulturnih administratorjev in drugih akterjev kulturnih politik. Njihove možnosti v tekmovanju z vrstniki so večinoma odvisne od njihovih administrativnih sposobnosti, ideološke primernosti, neformalnih socialnih mrež in podobnih elementov, ki so heterogeni njihovim kulturnim praksam. Poleg tega te kulturne prakse nimajo lastnih prostorov v mestu in jih mestne in državne oblasti v svojih finančnih načrtih večinoma ignorirajo.
Prakse neinstitucionaliziranih kulturnih agentov so pogosto zelo »interkulturne«, tj, hibridne, gnane z estetskimi, političnimi in splošno družbenimi pomisleki. Privabljajo oziroma ustvarjajo očinstva, ki producirajo nove družbenosti. Te kulturne prakse in njihova občinstva so pogosto sposobna odpreti družbeno relevantne teme in producirati nove družbene realnosti. S tem zapoljnjujejo manko interesa za relevantne družbene in kulturne teme znotraj etabliranih kulturnih institucij. Vseeno so »neinstitucionalizirani« kulturni agenti družbeno in pravno uvrščeni skupaj z »manjšinskimi« kulturnimi organizacijami, ki negujejo identitarne utopije in nostalgični eskapizem.
Kulturni agenti se zdijo neprimerni udeleženci bojev za javni prostor. Vseeno lahko »neinstitucionalni« kulturni agenti, zaradi svoje iznajdljivosti, zasedejo urbano intermundio, zapuščeno propadanju iz špekulativnih razlogov, med procesoma privatizacije in denacionalizacije ali zaradi nedoganljive modrosti mestne administracije. Posledično se prostori kulturnih in interkulturnih praks pogosto prekrivajo z začasnimi avtonomnimi conami potencialne družbene emancipacije. Vseeno so družbena razmerja, ki se nastajajo v teh alternativnih prostorih, močno zaznamovani s protislovji, napetostmi in konflikti, saj na nek poseben način reproducirajo napetosti in protislovja svojega širšega konteksta in vsebujejo vsa protislovja kulturne produkcije v poznem kapitalizmu.



« nazaj


MESSAGE TO OUR VISITORS
We don't care who you are, or what ethnic, religious or other identity status you represent, we are all red on the inside. However, if you come to Gromka and show no respect to the people (fellow visi...
[ preberi več... ]




layout:vax - 2008 - code:primz