PREDSTAVITEVPROGRAMNOVICELOST&FOUNDKONTAKTARHIVGALERIJA



ponedeljek, 7. julij 2008

20:00 - Retrovizor
Retrovizor

20.00: *The Naked City*, J. Dassin, 1948
22.00: *Will Penny*, T. Gries, 1968

Julija v izteku sezone 2006-2007 se Retrovizor znova postavlja kar z
dvema terminoma. Najprej ze prvic s poklonom "prekletemu" Julesu
Dassinu, marca umrlemu stoletniku filma, ki je davno tega, med leti
'47-'51, nanizal sopek zglednih noirjev in v njih zanrsko podstat
izkoristil za kriticno vrtanje po druzbeni realnosti povojne Ameriki.
Dassinu je to poleg dejstva, da je imel kratek cas tudi partijsko
knjizico nakopalo tezave z McCarthyjevo carovnisko "komisijo za
protiameriske dejavnsoti" in ga prisililo v francoski eksil. Pred tem pa
je v kratkem zenitu svojega opusa zanru vcepil obcutek za ulico, za
realno govorico in resnicne usode velemestnih ljudi, ki jih je
zaporedoma portretiral v New Yorku, San Franciscu, Londonu in Parizu.
Najbolj ocitno nemara prav v *The Naked City* (1948), proceduralni
detektivki, katere resnicni protagonist je mesto z "osmimi milijoni
zgodb", s svojimi mejami med revnimi in bogatimi, med belimi, crnimi in vsemi vmes, med sloji, generacijami in kulturami, sredi katerih celo
nosilna, nadvse prozaicna pripoved o zlocinu pridobi tezo kolektivne
politicne izjave.

Drugo Retrovizorjevo "posvetilo" pa je ze leta '60 razvpito spisal
francoski kritik Michel Mourlet:

"Charlton Heston je aksiom. Sam po sebi utelesa tragedijo in njegova
prisotnost v kateremkoli filmu zadosca, da se porodi lepota. Nakopiceno nasilje, ki ga izrazajo mrko svetlikajoce se oci, orlovski profil njegovega obraza, gospodovalni lok obrvi, nepopustljivo trpka krivulja ust, kolosalna sila torza: to je njegova lastnina, ki je ne more
izniciti niti najslabsi reziser."

Obskurna "revizionisticna" kavbojka *Will Penny* (1968), ki jo je
podpisala enako obskurna, a presenetljivo zrela studijska roka Toma
Griesa, je nemara edini dokaz, da je bilo moc Hestonov aksiom brezsivno zliti s sodobnim filmom in ga tako posledicno iz naravne danosti spremeniti v ontolosko tehtanje le-tega, takorekoc v vprasanje lastnega sebstva: Heston kot hipoteza. Njegov ostareli, neuki, odpisani kavboj evidenten relikt preteklosti ? se v filmu v resnici ne sooca z zlobnimi antagonisti ali z zensko, ki ga skusa enkrat za vselej udomaciti, temvec v prvi vrsti z lastnimi oznacevalci, z lastno anahronisticno preseznostjo v svetu in zanru, da bi se tako uspel cudežno razlastiti prav potez svoje identitete, vse tiste "lastnin[e], ki je ne more izniciti niti najslabsi reziser" in jo prepisati na nek drug,
dialekticni aksiom protagonista vesterna.



« nazaj


MESSAGE TO OUR VISITORS
We don't care who you are, or what ethnic, religious or other identity status you represent, we are all red on the inside. However, if you come to Gromka and show no respect to the people (fellow visi...
[ preberi več... ]




layout:vax - 2008 - code:primz