PREDSTAVITEVPROGRAMNOVICELOST&FOUNDKONTAKTARHIVGALERIJA

ponedeljek, 7. julij 2008

20:00 - Retrovizor
Retrovizor

20.00: *The Naked City*, J. Dassin, 1948
22.00: *Will Penny*, T. Gries, 1968

Julija v izteku sezone 2006-2007 se Retrovizor znova postavlja kar z
dvema terminoma. Najprej ze prvic s poklonom "prekletemu" Julesu
Dassinu, marca umrlemu stoletniku filma, ki je davno tega, med leti
'47-'51, nanizal sopek zglednih noirjev in v njih zanrsko podstat
izkoristil za kriticno vrtanje po druzbeni realnosti povojne Ameriki.
Dassinu je to poleg dejstva, da je imel kratek cas tudi partijsko
knjizico nakopalo tezave z McCarthyjevo carovnisko "komisijo za
protiameriske dejavnsoti" in ga prisililo v francoski eksil. Pred tem pa
je v kratkem zenitu svojega opusa zanru vcepil obcutek za ulico, za
realno govorico in resnicne usode velemestnih ljudi, ki jih je
zaporedoma portretiral v New Yorku, San Franciscu, Londonu in Parizu.
Najbolj ocitno nemara prav v *The Naked City* (1948), proceduralni
detektivki, katere resnicni protagonist je mesto z "osmimi milijoni
zgodb", s svojimi mejami med revnimi in bogatimi, med belimi, crnimi in vsemi vmes, med sloji, generacijami in kulturami, sredi katerih celo
nosilna, nadvse prozaicna pripoved o zlocinu pridobi tezo kolektivne
politicne izjave.

Drugo Retrovizorjevo "posvetilo" pa je ze leta '60 razvpito spisal
francoski kritik Michel Mourlet:

"Charlton Heston je aksiom. Sam po sebi utelesa tragedijo in njegova
prisotnost v kateremkoli filmu zadosca, da se porodi lepota. Nakopiceno nasilje, ki ga izrazajo mrko svetlikajoce se oci, orlovski profil njegovega obraza, gospodovalni lok obrvi, nepopustljivo trpka krivulja ust, kolosalna sila torza: to je njegova lastnina, ki je ne more
izniciti niti najslabsi reziser."

Obskurna "revizionisticna" kavbojka *Will Penny* (1968), ki jo je
podpisala enako obskurna, a presenetljivo zrela studijska roka Toma
Griesa, je nemara edini dokaz, da je bilo moc Hestonov aksiom brezsivno zliti s sodobnim filmom in ga tako posledicno iz naravne danosti spremeniti v ontolosko tehtanje le-tega, takorekoc v vprasanje lastnega sebstva: Heston kot hipoteza. Njegov ostareli, neuki, odpisani kavboj evidenten relikt preteklosti ? se v filmu v resnici ne sooca z zlobnimi antagonisti ali z zensko, ki ga skusa enkrat za vselej udomaciti, temvec v prvi vrsti z lastnimi oznacevalci, z lastno anahronisticno preseznostjo v svetu in zanru, da bi se tako uspel cudežno razlastiti prav potez svoje identitete, vse tiste "lastnin[e], ki je ne more izniciti niti najslabsi reziser" in jo prepisati na nek drug,
dialekticni aksiom protagonista vesterna.



« nazaj


POLETNI PROGRAM JUNIJ-AVGUST 2020
 Klub Gromka v sodelovanju z Galerijo Alkatraz z junijem oživljamo Trg brez zgodovinskega spomina. Vabljeni v pop-up `prizorišče`, ki ga bomo vsakič napolnili z novo vsebino in kjer se ...
[ preberi več... ]




layout:vax - 2008 - code:primz