Ali je neumnost zares neumna, ali pa smo neumni zgolj vsi mi, ki nas je tako ali drugače zapletla v svoje mreže, medtem ko je ona sama, gdč. Neumnost, kot nenazadnje dokazuje njen neznanski družbeni uspeh, še kako pretkana, da ne rečemo ravno pametna? Skratka, ali se v srcu neumnosti vendarle nahaja nek skrivnostni (ne)um, nek Drugi, radikalno drugačen, samostojni um, ki ga na noben način ni možno zvesti na golo privacijo racionalnosti?

Ta izziv Erazmove Hvalnice norosti, v osnovi predstavlja zaostreno ponovitev znamenitega Platonovega paradoksa ideje blata. Kako lahko obstaja ideja/logos nečesa (blata, neumnosti), kar je samo po sebi utelesitev odsotnosti vsake forme oz. logosa? Erazmova osnovna stava je seveda, da neumnost ni gola privacija uma, s čimer pa potisne v mrtvi kot samo tradicionalno koncepcijo resničnosti. ?e vztrajamo na kriteriju aedequatio intelectus et rei, po katerem objekt mišljenja (ideja) konstituira umnost samega uma, to pomeni, da misliti Neumnost pomeni istočasno postajati »neumen« in »pameten«: tip mišljenja, ki ustreza objektu Neumnost, je lahko zgolj nek ne-um, toda obenem, znati misliti Neumnost, nikakor ne pomeni biti neumen, ampak terja še kako veliko pameti. Deleuzovsko rečeno, Erazmova idealizacija Neumnosti odkrije »norost postajanja« v jedru samega Uma: bližje ko sem resnici (o Neumnosti) bolj sem neumen, toda s tem, ko postajam neumnejši, postajam tudi pametnejši…

Vzporedno z analiziranjem subverzivne vloge neumnosti znotraj filozofije, si bo predavanje prizadevalo še za enim ciljem: odkriti in raztolmačiti nekatere tipe neumnosti, ki se kažejo kot značilne specifike našega časa. Kar se v času, ko imajo vsi legitimno pravico, da mislijo, da mislijo (pri čemer je »mišljenje« pretežno izenačeno s postavljanjem moralističnih sodb) – niti ne zdi pretirano težka naloga.

Aleš Bunta je doktoriral iz filozofije leta 2006 na Filozofski fakulteti. Področja delovanja: klasična ontologija, sodobno ontologijo, raziskave ideologij, spoznavna teorija. Pri založbi ANALECTA je objavil monografijo Uničiti nič?