Walshev *Pursued* (1947) je gotska, biblicna in viharnisko romanticna kolobocija, ki ne bi mogla biti bolj oddaljena od fordovskega univerzuma transparentnega in povnanjenega druzbenega, kot smo ga uzrli pri prvih korakih na teritorij klasicnega vesterna. Sopostavljanje je resda krivicno v obeh ozirih; Ford si vesterna ni izbral, temvec je bil vanj eticno (v)poklican; Walsh – ta vecni mojster vseh fohov – pa si v Pursued vestern evidentno izbere (seveda ne prvic, temvec znova, se enkrat) – in kot se zdi, celo z zvijacno nakano potujiti njegove konstitutivne prvine.

Dodajmo, da je Pursued nemara prvi eksplicitno freudovsko intoniran vestern – njegovo glavno os predstavlja junakova travma iz otrostva –,ki v svoji reprezentaciji sanjskih, spominskih in nezavednih upodobitev (ki se v koncni instanci stapljajo z ekspresivno geografijo filma v prezeco vseprisotnost) subtilno in vec kot ucinkovito parira stevilnim istovrstnim poskusom svojega casa – omenimo vsaj razvpite dalijevske fabrikate v Hitchcockovem Spellbound (1945). Hkrati pa Walsh v Pursued potihoma ne odskrne vrat zgolj Anthonyju Mannu in njegovim prvim, psiholosko obarvanim korakom v zanr (The Furries, Winchester ‘73 (oboje 1950)), temvec naznanja – dalec v prihodnosti, celo neskoncna, dekadentna in skulpturalna flashback odstiranja leonejevskega protagonista ...

vec:
http://www.retrovizor.si/marec-2009/pursued