»Vseh neskladnosti ter fantastičnih in bizarnih sestavin človekovega praktičnega in družbenega življenja ne moremo pripisati zgolj domišljiji. Za te absurde in protislovja je zaslužna prav človeška Urdummheit. Brez 'praneumnosti' ne bi bilo mitov.«
–Ernst Cassirer, The Myth of the State

»Tiste metakognitivne zmožnosti, ki sicer omogočajo prevare, vlivajo tudi upanje ter obljubljajo odprte rešitve. To počnejo z reprezentacijami protiintuitivnih, nadnaravnih svetov, ki jih po logičnih in empiričnih poteh ni mogoče ne overiti ne ovreči.«
–Scott Atran, In Gods We Trust

»V enem prvih protestov na slovenskem, je z nekaj Mariborčani v pekrskih dogodkih, 23.5.1991, pred tankovskimi cevmi, vojaki in oficirji JLA, pomagal blokirati tankovsko pot iz mariborske vojašnice Franc Rozman Stane, danes vojašnice Rudolfa Maistra. Istega dne je iz zastave izrezal peterokrako zvezdo in jo protestno zažgal.
V zelo napetih odnosih je bilo to dejanje zelo rizično, če vemo kakšno simboliko je predstavljala peterokraka zvezda jugoslovanskemu režimu. To je bilo simbolno in sporočilo, da slovenski narod noče več biti del večnarodne skupnosti in se ne namerava pokoriti niti vojaški sili, ki Slovence silila nazaj na Balkan.
Posnetke izreza zvezde iz zastave še danes hranijo v Arhivu Republike Slovenije in do danes niso bili predvajani, saj bi to pomenilo, da so preprosti, zavedni Slovenci in Slovenke prispevali odločilni delež pri dejanjih pred osamosvojitveno vojno.«
–Stranka slovenskega naroda na svoji spletni strani o tem, kako njen nekdanji predsednik Zdenko Vinkov-Vincenc že več desetletij ogroža establišment

V predavanju bomo skušali vzpostaviti povezavo med neovrgljivimi in nedokazljivimi prepričanji ter slogo in solidarnostjo tistih, ki si ta prepričanja delijo. Skušali bomo oblikovati delovno opredelitev neumnosti kot brez-predmetnosti, ki trdovratno vztraja; ki je nepremagljiva zato, ker je avtonomna – ker sledi lastnemu nomosu, neodvisnemu od vsega, s čimer bi se ga dalo soočiti. Vprašali se bomo, ali je možno s čim podkrepiti domnevo, da je prav tovrstna avtonomija »neumnih«, a skupnih prepričanj tisto, preko česar se spletajo in krepijo skupnostne vezi. V ta razmislek o implikacijah neumnosti za družbeno kohezijo bomo vpletali primere religijskih verovanj, teorij zarote ter še nekaterih primerov iz vsakdanjega življenja in popularne kulture.

Dušan Rebolj se ukvarja s filozofijo, popularno kulturo, politiko ter njihovim prepletanjem. Rad piše o filmu, predvsem za revijo Ekran in Slovenske novice, občasno pa tudi predava na Delavsko-punkerski univerzi. Da ne umre od lakote, prevaja filme in knjige.