PREDSTAVITEVPROGRAMNOVICELOST&FOUNDKONTAKTARHIVGALERIJA



ponedeljek, 15. junij 2009

20:00 - Retrovizor
JACQUES ROZIER, BRODOLOMEC NOVEGA VALA, DRUGI?

Drugo srečanje z Jacquesom Rozierjem, spregledanim sopotnikom francoskega Novega vala, prinaša dve mojstrovini blage satire in  ironične observacije. Najprej avtorjev drugi kratki film Blue Jeans (1958), ki na prvi pogled deluje kot motorizirani bratranec Truffautovih Les Mistons (1957), a hkrati ubeži Truffautovi večni, ahistorični nostalgiji, da bi poiskal mesto v konkretni, nepreklicni sodobnosti. Še več, v svojih drznih vérité prijemih in neznansko humornih, psevdoantropoloških obzervacijah je Blue Jeans nemara tudi  že kar predhodnik — četudi karseda skromen in nevsiljiv, kot sleherno Rozierjevo delo — Morinovega in Rouchevega Chronique d'un été (1960), tistega ključnega portreta povojne Francije skratka, ki uokviri in tudi sam naznani določeno prihodnost družbeno angažiranega filma.

Nato pa še "pozni", "zrelejši" Roziere. Les naufragés de l'île de la Tortue (Brodolomci z elvjega otoka, 1976) je satirična robinzonijada, v kateri uslužbenec potovalne agencije izumi "brodolomski aranžma":  potnike odvleče na neobljuden karibski otok, kjer naj preživijo  prepuščeni zgolj lastni iznajdljivosti, hkrati pa udejanjijo Defoejevo fiktivno pustolovščino. A seveda se romantična, surova divjina, ki naj prostovoljne brodolomce oplemeniti z izkušnjo surove avtentičnosti,  naposled izkaže za laž: na drugi strani "deviškega" otoka je kaotična in hrupna turistična vasica, ki so jo v iskanju nepokvarjenih doživetij  medtem že kolonizirali drugi turisti.

A prav — in nemara zgolj — znotraj te Rozierjeve neskončne (in navidez prozaične) šale na račun primitivističnih aspiracij modernosti se porodi tudi njegova specifična filmska pisava, ki se zdi "osvobojena" v svojem resničnem pomenu; razvezana od narativne produkcije pomena, prepuščena gibanju brez cilja in opazovanju brez smotra, suverena v svojem peripatetičnem tavanju med telesi, naravo in idejami. ?e je v svojih topoi Rozier duhovni naslednik "brodolomskih" utopistov (in hkrati njihov sodobnik, če pomislimo na nekatere filme Jacquesa Rivetta in Raula Ruiza), pa se za zrcalom njegovega utopizma ne skriva nič — nič, kar bi bilo potrebno poskušati prevajati v specifično filmske, neprevedljive podobe, v nove režime reprezentacije ali figurativnosti. Na koncu potovanja, pod peskom na plaži, se nahaja zgolj kolesje realnega, zgolj nov pločnik; odhod na fronto, v službo, vrnitev v šolske klopi. A vendar pri Rozierju to spoznanje — četudi služi kot vir komajda oprijemljive melanholije — ne zahteva obupa ali pesimizma; prejkone vodi v določeno evforijo, v nekakšno ataraksično blaznost kot nasprotje sodobni, mediirani apatiji, ki naj zaenkrat — preden bo drugače — omogoči (pre)živeti v svetu.

vec:
http://www.retrovizor.si/junij-2009/rozier



« nazaj


MESSAGE TO OUR VISITORS
We don't care who you are, or what ethnic, religious or other identity status you represent, we are all red on the inside. However, if you come to Gromka and show no respect to the people (fellow visi...
[ preberi več... ]




layout:vax - 2008 - code:primz