Massimo de Mattia - pikolo, prečna flavta, altovska flavta, basovska flavta

Zlatko Kaučič - bobni, tolkala, igračke, drobna zvočila

Po februarskem izvrstnem nastopu kvarteta Mikiri v klubu Cankarjevega doma se njegova "boljša polovica" predstavlja še v duu s koncertom, ki med drugim obeležuje tudi 10-letnico Defonije. Renomirani italijanski flavtist, rojen leta 1959 v bližnjem furlanskem Pordenonu, je samouk, v razne flavte pa se je začel poglabljati že pri rosnih enajstih letih starosti. Jazzu in improviziranim godbam se je začel približevati po letu 1980, sezname njegovih najpogostejših sodelavcev pa je takšenle: Tom Kirk, Bruno Cesselli, Lanfranco Malaguti, Giovanni Maier, Glauco Venier, U.T. Gandhi, Gianluigi Trovesi, Ares Tavolazzi, Nicola Stilo, Stefano Benini, Paolo Birro, Massimo Manzi in, kakopak, Zlatko Kaučič. Po izidu prvega albuma Poésie pour Pasolini (1993) so tako bralci kakor kritiški svet pri ugledni italijanski reviji Musica Jazz de Mattia razglasili za "največjega talenta leta" (Top Jazz 1993). Zatem se začne raznolika in prostrana pot s številnimi umetniki, umetnicami, ne le iz sveta glasbe, pač pa tudi filma, videa, teatra, performansa, literature: Cinemazero v Pordenonu (de Mattia je ustanovitelj časopisa Schermo Sonoro in Zerorchestra, zasedbe, ki se je specializirala za muziko k nemim filmom); Scuola Sperimentale dell'Attore ("Schiele" - jazzovski oratorij - in Scena Sonora); skladatelj Teho Teardo ("Rooms"; glasba za film Denti Gabrieleja Salvatoresa); madžarski skladatelj in kitarist Sándor Szábo; kipar Massimo Poldemengo (Axiom); Guiseppe Onesti; Franco Costalonga; pisatelji in pesniki, kakor denimo: Marco De Mattia, Vitaliano Trevisan; režiser Alberto Fasulo. Navdušen nad delom in delovanjem Antonina Artauda de Mattia družno s pianistom Giorgiom Pagorigom izvede projekt La parte (o)scura. Leta 2000 za Arts Review - Hic et nunc v slavni Vili Manin realizira opero Sono un'architettura di suoni instantanei sopra uno spazio che si disintegra. Istega leta ustanovi Phophonix Orchestra in z njim za RAI Radiotre iz Rima spelje izjemen aranžma albuma Out to Lunch!, posvetilo Ericu Dolphyju, ki je bil tudi sam izboren flavtist. V glavnem nastopa solo (War Flute Machine; Pulp; Stratos), v duu s kitaristom Denisom Biasonom (Duel), v triu s trobentarjem Herbom Robertsonom in Zlatkom Kaučičem in v že omenjenem kvartetu Mikiri, ki ga tudi vodi.

Fotografija: Nada �gank/Memento

Zlatka Kaučiča tukajšnjemu občinstvu seveda ni več treba predstavljati posebej. Vrhunski bobnar in tolkalec, naš svetovno najuveljavljenejši improvizator si je v zadnjem času pridobil tudi sloves izjemnega učitelja in mentorja (že nekaj let vodi svoj Kombo, iz katerega prihajajo kar najboljši mladi muzičisti). Njegovi solistični nastopi so poslastica, ki jo radi obiščejo tudi ljudje od daleč in izza meja države, pa tudi otroci, njegova diskografija postaja vedno impresivnejša (pred nedavnim je izdal tudi izjemno dobro ocenjen trojni album!), njegovi projekti pogosto segajo na področje poezije in glasu, predvsem pa v njih združuje eminentne goste in gostje iz sveta svobodne improvizacije in jazza: Enrico Rava, Gianluigi Trovesi, Chico Freeman, George Cables, Albert Mangelsdorff, Kenny Wheeler, Alexander Balanescu, Dave Biney, Paul McCandless, Irène Aebi, Trevor Watts, Javier Girotto, Frank Gratkowski, Szilárd Mezei, Marc Ribot, Greg Cohen, Saadet Türköz, Peter Brötzmann, Jean-Luc Cappozzo, Louis Sclavis, Evan Parker, Herb Robertson ... Kaučiča odlikujeta izjemna tolkalna barvitost in domiselnost, kar se v navezavi z briljantno tehniko pokaže kot nepremagljivo orožje in orodje za doseganje prav posebnih akustičnih plasti, ki muzičistu v družbi z njim pomeni optimalen teren za skupno kreativno soigro.

Pričujoči večer nedvomno presega "navaden" duo pihalca in tolkalca. Flavta, ki pogosto utegne biti precej enolično glasbilo, se v rokah pravega mojstra in v svojih različicah od pikola do basa razodene kot prava zakladnica nians. Vsekakor bomo prejeli tudi zvočno bogastvo, ki mu ni para.