s [b]PERRYJEM ROBINSONOM[eb], poseben gost [b]ANDREW CYRILLE[eb]

[b]Perry Robinson[eb] - klarinet
[b]Henry Grimes[eb] - kontrabas
[b]Andrew Cyrille[eb] - bobni

Miles Davis v svoji [i]Avtobiografiji[ei] lepo opiše, kakšen je produktiven odnos vrlega jazzovskega muzikanta do valilnice glasbenih reproducentov, bodočih virtuozov ali izgubljencev v povprečju kulture izvajanja del "velikih", namreč poučevalske glasbene ustanove uglednega imena Juilliard: malo okusiti, se zdresirati v tehniki igranja, ob prvem dolgacjtu, ki kaj hitro nastopi, pa čimprej spokati, sicer ti ubijejo nemirno žilico muzičista, ki sproti komponira, improvizira, skratka ne reproducira, preigrava. Basist [b]Henry Grimes[eb] je tudi zahajal tjakaj. Kot to priliči jazzarju in pripovedkah o njih, vzemimo v biografskih zaznamkih, je formulacija suha,
nekako "samoumevna": "V New York se je preselil na začetku petdesetih let,
študiral na Juilliardu in nato začel igrati z vodilnimi jazzovskimi
glasbeniki." Kako se obrazec ponavlja. Zlobneži bi zatorej porekli, da Grimes
"zares zna igrati". Toda papir od tam ne velja kaj prida v srenji, ki vse
stavi na invencijo, novotarije, na igro "znajdi se ob drugih". Celotna
štorija okrog Grimesa je upičeno jazzovska, kolikor je v njej navzoč določen
folkijevski diskurz. Ta igra na "avtentičnost", mitomanije, vedno znova iste
drugačne zgodbe o neprilagojenih, obstrancih, "ne-normalnih", ob katerih
navdihujoči umetnostni genialnosti in muziki vsakdanji povprečneži patološko
iščejo svoje mesto v urejenem svetu. Henry Grimes se je namreč po petintridesetih letih "molka" spet oglasil, nekako priplaval na površje. Jasno, da mu je William Parker takoj poslal svoj bas, da je začel z vadbo. Grimes ni od včeraj. ?e bi bežno preleteli njegovo diskografijo, snemalne sestanke in igro, potem je skorajda povezovalni člen v jazzovski zgodovini preloma petdesetih v šestdeseta. Pa si poglejmo njegove preskoke in si pomagajmo z imeni: sredi petdesetih je na turneji z Arnettom Cobbom, leta 57 igra s Sonnyjem Rollinsom, je član skupine Gerryja Mulligana, leta 58 mimogrede igra z Bennyjem Goodmanom na newportskem festivalu, pa še s Theloniousom Monkom. Zamenja register in se z Rollinsom in pianističnim "thirdstreamovcem" Lenniejem Tristanom poda v Evropo. Potem pa ga naenkrat najdemo v pionirskem bendu pianista Cecila Taylorja, ki trosi naokrog "free" godbo. In zatem je v skupini Alberta Aylerja, pa malo kasneje Dona Cherryja. Snema z vsakim, ki v (zmerno do pretežno sodobnem) jazzu kaj pomeni (recimo, Mingus, Gil Evans, Sunny Murray, Archie Shepp, Steve Lacy in za nameček še "povratek" h Colemanu Hawkinsu). Toda leta 1967 Grimes mrkne, leta 1967 izgine s scene. Ni ga več. Domnevali so, da je mrtev. In lani v sceno, ki še zdaleč ni vec enaka, udari: Henry Grimes živi, hoče igrati in ne več ždeti v tistem hotelu v čudnem psihicnem stanju. Muzikant, ki se je od vsega glasbenega povsem oddaljil, razočaran izvzel, je vnovič tule; po pripovedih očividcev v spodobni formi. Seveda se je moral pojaviti na festivalu Vision Williama Parkerja v New Yorku. In tako 68-letni kontrabasist prihaja na Gromke oder v družbi bobnarja [b]Andrewa Cyrilla[eb], dekado enega najbolj strupenih sošpilavcev Cecila Taylorja in enega prvih, ki je šel snemat solo raziskujoči bobnarski album ali duete z Grimesovim sodobnikom Milfordom Gravesom že pred tridesetimni leti. Pihalec v triu je klarinetist [b]Perry Robinson[eb], nekdanji sodružnik v godbenih podvigih Paula Bleya, Roswella Rudda, Sheppa in Billa Dixona že od konca šestdesetih. V Gromki se torej napoveduje veteranska freejazzovska postava kompozicijskih vzgibov, avre manjkajočega, ki se vnovič odkrit vrača "med nas" in nekaj malega zdrave godbotvorne norosti, brez katere si muzike ravno ne kaže zamišljati. Priporočamo starim Aylerjevim fenom in drugim, ki jih tare zgodovina, a ne vedo, na kaksen način jo prebavljamo v glasbeni sedanjosti.
Vi. (za [i]Deloskop[ei])

grimesova diskografija
[L]http://www.jazzdiscography.com/Artists/Grimes/grimes.htm[EL]

perry robinson
[L]http://users.bestweb.net/~msnyder/clarinet/robinson.htm[EL]

andrew cyrille
[L]http://www.drummerworld.com/drummers/Andrew_Cyrille.html[EL]