PREDSTAVITEVPROGRAMNOVICELOST&FOUNDKONTAKTARHIVGALERIJA















─Źetrtek, 18. marec 2010

18:00 - Delavsko-punkerska univerza
SaÜo Sla?ek-Brlek: Proti avtonomiji univerze

Horkheimer in Adorno sta v eseju Filozofija in delitev dela pripomnila, da le┼żi svoboda filozofije v trdovrat ni naivnosti: „Delitvi dela verjame, da slu┼żi ljudem, in napredku, da vodi v svobodo.“ V predavanju se bom poskusil v naivnosti glede proklamiranega ideala „dru┼żbe znanja“, ki naj bi zahodnim dru┼żbam ohranila privilegiran polo┼żaj znotraj svetovnega ekonomskega sistema in h kateri naj bi prispevala tudi bolonjska reforma. Sama reforma je zgolj simptom, je kulminacija desetletja trajajo─Źega procesa marginalizacije univerze v Zdru┼żenih dr┼żavah in Evropi. Trditve, da reforma sama po sebi zmanjšuje kakovost študija (─Źeprav jo) in razgrajuje avtonomijo univerze (─Źeprav po─Źne tudi to) so prav tako naivne kot nasprotne trditve o njenih blagodejnih u─Źinkih. Katastrofalni u─Źinki reforme (na Fakulteti za dru┼żbene vede, na kateri u─Źim in raziskujem, predvsem zmanjšanje koli─Źine znanja, ki ga študenti tekom študija pridobijo, podaljšanje trajanja študija, prihajajo─Źe zmanjšanje števila predmetov in s tem pedagogov, prekarizacija zaposlitev), niso bili na─Źrtovani v reformi, ta je prej nudila izgovor in prilo┼żnost, da se uresni─Źijo spremembe, h katerim je ┼że dolgo ─Źasa silil objektivni polo┼żaj univerze znotraj kapitalisti─Źnih sistemov.

Tekom zadnjih treh desetletij pa se je odnos med univerzo in trgom dela drasti─Źno spremenil: zadnja ekonomska kriza ozna─Źuje kulminacijo treh velikih trendov v Evropi in Zdru┼żenih dr┼żavah: pove─Źevanja profitov ob isto─Źasnem upadanju investicij in zni┼żevanju mezd. Pretakanje prese┼żne vrednosti v ┼żepe mened┼żerjev in lastnikov kapitala za razliko od vlaganja v inovacije ne zahteva visoko kvalificirane delovne sile, pomeni torej objektivno zmanjšanje potrebe po produktih univerze. Ob hkratnem naraš─Źanju števila univerzitetnih študentov to pomeni upad dru┼żbene relevantnosti univerze. Zagovarjal bom tezo, da zahtevanje avtonomije univerze v danih okoliš─Źinah ni primerna strategija, saj vodi v še mo─Źnejšo marginalizacijo. Ideja, da je potrebno mo─Źnejše povezovanje univerze in ekonomije je pravilna, napa─Źna je ideja, da je za to potrebna reforma univerze. Potrebna je reforma ekonomije, ki bi omogo─Źila, da univerza v odnosu do nje pridobi privilegiran polo┼żaj.

Aleksander Sašo Sla─Źek-Brlek je mladi raziskovalec na katedri za medijske in komunikacijske študije na Fakulteti za dru┼żbene vede in sodelavec Centra za raziskovanje dru┼żbenega komuniciranja.



« nazaj

komentarji







MESSAGE TO OUR VISITORS
We don't care who you are, or what ethnic, religious or other identity status you represent, we are all red on the inside. However, if you come to Gromka and show no respect to the people (fellow visi...
[ preberi ve─Ź... ]




layout:vax - 2008 - code:primz