PREDSTAVITEVPROGRAMNOVICELOST&FOUNDKONTAKTARHIVGALERIJA

─Źetrtek, 8. april 2010

18:00 - Delavsko-punkerska univerza
Gorazd Kova?i?: Zakaj je postalo nesmiselno Ütudirati?

Prevladujo─Źa kritika bolonjske reforme predpostavlja, da je univerza v svojem jedru zdrava in da je bolonjska reforma škodljivec, ki jo je napadel od zunaj. Predavatelj meni nasprotno: bistveni problem je padanje ravni izobra┼żenosti, bolonjska reforma pa je le uzakonila razveljavitev te┼że akademskih nazivov. Eden od vzrokov za padanje bralne in pisne pismenosti in intelektualnih zmo┼żnosti je permisivna vzgoja, zaradi katere ve─Źina študentov nima dovolj potrpe┼żljivosti za poglobljen študij, njihove intelektualne kapacitete pa so posledi─Źno slabo razvite. Rezultat je intelektualno razslojevanje med redke vrhunsko izobra┼żene in polpismeno ve─Źino.

Drugi vzrok za nizek pomen znanja je njegova ekonomska neuporabnost. Dekadenco univerze je treba postaviti v ekonomski in razredni kontekst. Gospodarstvo zaradi te┼żnje po hitrem zaslu┼żku malo investira v znanje in razvoj. Študentom sporo─Źa, da se ekonomsko bolj izpla─Źa strategija »znajti se«, kakor pa vrhunsko znanje. Trend je ekonomija monterjev in poslovnih špekulantov. Ker pa bi obenem vsi radi ┼żiveli razkošno in preko svojih realnih finan─Źnih zmo┼żnosti, Sloveniji grozi dol┼żniška spirala in emigracija najsposobnejših. V sedanjih razmerah obdobje študija ni v prvi vrsti namenjeno pridobivanju znanj, temve─Ź je predvsem socialna ustanova in ─Źakalnica na vstop na trg dela. Ta je neprijazen zato, ker institut študentskega dela normalizira prekarno delo in škoduje dolgoro─Źnim razrednim interesom študentov kot bodo─Źih zaposlenih in upokojencev.

Študentska mentaliteta je kombinacija rentniške mentalitete varnega srednjega razreda, kamor spadajo njihovi starši (»študirati, da ne bi bilo treba delati«), ter nove neoliberalne mentalitete osredoto─Źenosti na kratkoro─Źne cilje in dolgoro─Źne brezperspektivnosti. Neoliberalna mentaliteta tvori ideološko zavezništvo med prekarnim, malopodjetniškim in kapitalskim razredom. Za te razrede je zna─Źilen tudi nek prakti─Źni konsenz: individualni beg pred dav─Źno, socialno in pravno dr┼żavo v ─Źrno ekonomijo in klientelizem. Prakse prikritega kurikula na univerzi podpirajo te ekonomsko-ideološke trende.

 

  • 1. Univerza s financiranjem svojih enot z glavarino spodbuja mno┼żi─Źen vpis in nizek vstopni prag znanja in sposobnosti. Ker so enote financirane tudi po številu podeljenih diplom, jih to sili v razprodajo malo vrednih diplom.
  • 2. Obseg pedagoškega kadra ni sledil rasti števila študentov in padanja sposobnosti študentov, zato si predavatelji pomagajo s šolskimi didakti─Źnimi prijemi: z vizualiziranjem, predpisovanjem u─Źbeniške literature in s »piflarskim« na─Źinom preverjanja znanja – nizke vstopne stopnje pismenosti pa ne dvignejo bistveno. Rezultat so mno┼żice polpismenih diplomantov.
  • 3. Osrednja ideološka praksa študentov, ki jo spodbuja permisivna univerza, je doseganje formalnih rezultatov s ─Źim manjšim naporom. Stranski u─Źinek študijske pasivnosti je podrejanje univerzitetni hierarhiji in prostovoljno zavzemanje dr┼że šolarjev, kajti za to, da si študent pridobi akademsko enakost, je potreben študijski trud.

Gorazd Kova─Źi─Ź je asistent za sociologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Najraje se ukvarja z dru┼żbeno in politi─Źno teorijo.



« nazaj

komentarji







MESSAGE TO OUR VISITORS
We don't care who you are, or what ethnic, religious or other identity status you represent, we are all red on the inside. However, if you come to Gromka and show no respect to the people (fellow visi...
[ preberi ve─Ź... ]




layout:vax - 2008 - code:primz