ABOUTPROGRAMMENEWSLOST&FOUNDCONTACTARCHIVEGALLERY

Thursday, 8. April 2010

18:00 - Delavsko-punkerska univerza
Gorazd Kova?i?: Zakaj je postalo nesmiselno Ütudirati?

Prevladujo─Źa kritika bolonjske reforme predpostavlja, da je univerza v svojem jedru zdrava in da je bolonjska reforma škodljivec, ki jo je napadel od zunaj. Predavatelj meni nasprotno: bistveni problem je padanje ravni izobra┼żenosti, bolonjska reforma pa je le uzakonila razveljavitev te┼że akademskih nazivov. Eden od vzrokov za padanje bralne in pisne pismenosti in intelektualnih zmo┼żnosti je permisivna vzgoja, zaradi katere ve─Źina študentov nima dovolj potrpe┼żljivosti za poglobljen študij, njihove intelektualne kapacitete pa so posledi─Źno slabo razvite. Rezultat je intelektualno razslojevanje med redke vrhunsko izobra┼żene in polpismeno ve─Źino.

Drugi vzrok za nizek pomen znanja je njegova ekonomska neuporabnost. Dekadenco univerze je treba postaviti v ekonomski in razredni kontekst. Gospodarstvo zaradi te┼żnje po hitrem zaslu┼żku malo investira v znanje in razvoj. Študentom sporo─Źa, da se ekonomsko bolj izpla─Źa strategija »znajti se«, kakor pa vrhunsko znanje. Trend je ekonomija monterjev in poslovnih špekulantov. Ker pa bi obenem vsi radi ┼żiveli razkošno in preko svojih realnih finan─Źnih zmo┼żnosti, Sloveniji grozi dol┼żniška spirala in emigracija najsposobnejših. V sedanjih razmerah obdobje študija ni v prvi vrsti namenjeno pridobivanju znanj, temve─Ź je predvsem socialna ustanova in ─Źakalnica na vstop na trg dela. Ta je neprijazen zato, ker institut študentskega dela normalizira prekarno delo in škoduje dolgoro─Źnim razrednim interesom študentov kot bodo─Źih zaposlenih in upokojencev.

Študentska mentaliteta je kombinacija rentniške mentalitete varnega srednjega razreda, kamor spadajo njihovi starši (»študirati, da ne bi bilo treba delati«), ter nove neoliberalne mentalitete osredoto─Źenosti na kratkoro─Źne cilje in dolgoro─Źne brezperspektivnosti. Neoliberalna mentaliteta tvori ideološko zavezništvo med prekarnim, malopodjetniškim in kapitalskim razredom. Za te razrede je zna─Źilen tudi nek prakti─Źni konsenz: individualni beg pred dav─Źno, socialno in pravno dr┼żavo v ─Źrno ekonomijo in klientelizem. Prakse prikritega kurikula na univerzi podpirajo te ekonomsko-ideološke trende.

 

  • 1. Univerza s financiranjem svojih enot z glavarino spodbuja mno┼żi─Źen vpis in nizek vstopni prag znanja in sposobnosti. Ker so enote financirane tudi po številu podeljenih diplom, jih to sili v razprodajo malo vrednih diplom.
  • 2. Obseg pedagoškega kadra ni sledil rasti števila študentov in padanja sposobnosti študentov, zato si predavatelji pomagajo s šolskimi didakti─Źnimi prijemi: z vizualiziranjem, predpisovanjem u─Źbeniške literature in s »piflarskim« na─Źinom preverjanja znanja – nizke vstopne stopnje pismenosti pa ne dvignejo bistveno. Rezultat so mno┼żice polpismenih diplomantov.
  • 3. Osrednja ideološka praksa študentov, ki jo spodbuja permisivna univerza, je doseganje formalnih rezultatov s ─Źim manjšim naporom. Stranski u─Źinek študijske pasivnosti je podrejanje univerzitetni hierarhiji in prostovoljno zavzemanje dr┼że šolarjev, kajti za to, da si študent pridobi akademsko enakost, je potreben študijski trud.

Gorazd Kova─Źi─Ź je asistent za sociologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Najraje se ukvarja z dru┼żbeno in politi─Źno teorijo.



« back

komentarji







POLETNI PROGRAM JUNIJ-AVGUST 2020
 Klub Gromka v sodelovanju z Galerijo Alkatraz z junijem o┼żivljamo Trg brez zgodovinskega spomina. Vabljeni v pop-up `prizoriš─Źe`, ki ga bomo vsaki─Ź napolnili z novo vsebino in kjer se ...
[ read more... ]




layout:vax - 2008 - code:primz