r.: T. Carey, 1970, 70 minut
 

Timothy Carey, ki se je odjemalcem Retrovizorja predstavil s tour de force filmskega undergrounda — The World's Greatest Sinner (1962) —, se vrača z manj znanim, a nič manj osupljivim Tweet's Ladies of Pasadena.

Tweet's Ladies of Pasadena, zadnji dokončani projekt Timothyja Careyja, je fenomenalen dokaz avtorjevega neuklonljivega kreativnega patosa, manifestacija nekonvencionalnih širjav, v katere bi se utegnilo razviti njegovo delo, ko bi le kdaj prejel kakšno podporo. Gre tudi za dokaz, da je bil njegov prejšnji film The World's Greatest Sinner predvsem terapevtski proces, ki je Careyja osvobodil hrepenenj in teženj po slavi ter ga navdal z zaupanjem, da je že poskus sledenja lastni viziji brez sklepanja kakršnih koli kompromisov popoln uspeh.

Tweet's Ladies of Pasadena je bil načrtovan kot pilot za televizijsko nadaljevanko, kar je bilo, celo po Careyjevih standardih, nemogoče  pričakovanje. Protagonist Tweet Twig, ki ga igra Carey, je predmestni vaški idiot z neskončnim pragom tolerance za vsakršna poniževanja; ko ga odpustijo iz vseh mogočih služb, postane edini moški član pletilskega krožka ostarelih gospodičen. V formalnem smislu film nadkrili pojem anarhije; poleg že navedene premise ne vsebuje nikakršne dodatne narativne strukture, zgolj poplavo nadrealnih situacij, posnetih skozi blazne filtre in posredovanih s pomočjo kar najbolj izpahnjene montaže slike in zvoka. Neskončna povorka likov, pretežno odetih v bizarne kostume, se zgrinja skupaj v še nikoli poprej videnem kolektivnem ritualnem nastopu, posnetem na ulicah in parkih južne Pasadene. Konceptualni rezultat je nekaj, kar danes ne bi bilo videti tako nenavadno, če bi ga podpisovali Jack Smith, Ron Rice ali Taylor Mead, ne pa karakterni igralec srednjih let.

Tweet's Ladies of Pasadena je križanec med umetniškim dogodkom in filmskim eksperimentom, s katerim se fenomen Timothyja Careya dviga v nove višave.

Ekskluzivno, legalno projekcijo Tweet's Ladies of Pasadena bo predstavil evropski varuh dediščine Timothyja Careyja, Vassily Bourikas.

http://www.retrovizor.si