Umrl je Claude Chabrol. Njegovemu spominu se ne bomo klanjali s kakšno pretanjeno, metažanrsko arabesko, ki jih v njegovem plodovitem opusu kar mrgoli, temveč ga bomo osvetljevali s tole skromno, neopazno, za televizijo narejeno doku-arhivsko "rekonstrukcijo" življenja v kolaboracionistični vichyjevski Franciji, oziroma, kot se je pridušal Chabrol sam, "Francije, ne takšne, kot jo vidim sam, temveč takšne, kot sta nam jo želela pokazati maršal Pétain in Vichy."

Oko Vichyja (L'Oeil de Vichy, 1993) je torej asemblaž obzornikov, tako rekoč kolaboracionistični "News on the March", ki obsega od navidez benignih in pogosto docela absurdnih utrinkov iz "vsakdanjega"  življenja v vichyjevski paradržavi, kjer se propagandisti s pomočjo transparentnih demagogij in otročjih statistik vsak dan znova  prepričujejo, da je vse v najlepšem redu, do nič manj transparentnih,  a toliko bolj srhljivih panegirikov nacionalsocializmu, zgodovinski usodi, francosko-nemškemu prijateljstvu, do vročičnih fantazij o novemu svetovnemu redu in pozivov k boju proti boljševizmu,  brezkončnega demoniziranja Judov, pri katerem vichyjevci zavzeto  tekmujejo z nacisti, do patetičnih portretov in posvetil očetovski  figuri maršala.

Ves ta, navidez brezoseben mimohod zgodovine, Chabrol, kot vselej, orkestrira z duhom za melodramatičen pomp in jedko ironijo. Avtor,  ki so ga vselej obsedale patologije (francoske) buržoazije, njeni zgodovinski zločini in občutki krivde, v tej filmski efemeri, v neumnih izločkih neke fašistične metastaze, seveda najde snov, ki mu je pisana na kožo. Chabrolova poanta, ki preži v ozadju, je jasna:  fašizem ni nekaj, kar bi v Francijo vdrlo od zunaj, temveč je tu vedno uspeval, je samonikel, domač, bližnji, je pošast iz sosednje ulice, ki sicer straši prav po vseh tistih njegovih "hitchcockovskih" srhljivkah.

V Očesu Vichyja sta, kot se zapiše kritiku F. Croceju, na delu dva Chabrola; "Cahiersov filmski kritik Chabrol, ki je ogorčen nad reklamo, v kateri filmski trak pretapljajo v lak za nohte, in Chabrol
kronik dvoumosti človeštva, ki ga fascinirajo napori nekega naroda, ujetega med vdanost v usodo in odpor."
več:
http://www.retrovizor.si