Neo-liberalni model kapitalizma zaznamuje vedno večje poglabljanje prepada med revnimi in bogatimi, pri čemer izstopa t. i. feminizacija revščine in specifična oblika hierarhične segragacije, razvrednotenja in končne podcenjenosti dela žensk znotraj globalno rekonstruiranih procesov akumulacije kapitala. Za razliko od socialističnih ureditev je za kapitalizem skupaj z njegovo neoliberalno različico značilna re-patriarhalizacija družbe, kar se v post-tranzicijskih državah kaže v vse bolj prisilnem izstopu žensk s trga dela v prvih letih materinjenja in v obliki tihe posodobitve hraniteljskega modela, ki ženske na trg dela sicer ponovno pripušča, a na fleksibilna in feminizirana delovna mesta ter vse bolj le za polovičen ali skrajšani delovni čas. Vse to krni njihovo ekonomsko neodvisnost, postavljajoč jih v podrejeni položaj, hkrati pa ustvarja in poglablja razredne razlike med samimi ženskami.

Prvi del predavanja izpostavlja specifiko družbeno-ekonomskega statusa žensk in razvrednotenja njihovega dela znotraj neoliberalnega kapitalizma, pri čemer pokažemo na redukcijo socialnih in ekonomskih pravic žensk v primerjavi s socialističnimi družbeno-ekonomskimi ureditvami. V drugem delu pokažemo na ko-optacijo in ideološko ugnezdenost starih liberalnih in na novo vzniklih mainstreamovskih feminističnih struj znotraj neoliberalno preoblikovanega globalnega kapitalizma. Zanje je značilno, da svojo depolitizirano in komodificirano politiko spolov gradijo na promociji gender-mainstreaminga, identitetne politike žensk in kvotne vključenosti ter na ozko usmerjenih in s strani kapitala podprtih ali povsem vodenih NVO-jevskih politik. Posledično te ko-optirane različice feminizma pomagajo ohranjati obstoječi red, ki pod oznako demokratične pluralnosti in zagovora pravic žensk vztraja zgolj pri formalni enakosti žensk na povsem deklarativni ravni.

Lilijana Burcar je docentka na Filozofski fakulteti - oddelek za anglistiko. Ukvarja se s feministično teorijo in študijami spolov, postkolonialnimi in neokolonialnimi študiji ter sodobno britansko in ameriško književnostjo. Je članica MLA, Children's Literature Association in ESSE in avtorica knjige Novi val nedolžnosti v otroški književnosti: Kaj sporočata Harry Potter in Lyra Zlatousta?