Vprašanje organizacije (Organisationsfrage) se je pokazalo za ključno v debatah, ki so vzniknile tako iz gibanj za alternativno globalizacijo in protivojnih gibanj, kot tudi iz del Daniela Bensaida, Johna Hollowaya ter trilogije Hardta in Negirja. A te razprave spremljajo različne tesnobe; ena od najbolj pogostih se tiče vprašanj, koliko so pravzaprav klasične debate še relevantne, in zlasti, do kolikšne mere Organisationsfrage tvega, da ostane ujet v koordinate 'regulativne ideje'. Prispevek se bo poskušal premakniti od kantovskih predpostavk, ki so uokvirjale nedavne razprave, hkrati pa bo stavil na aristotelovsko premiso: obstoječe družbene in politične organizacijske forme bo mislil skozi etično-politično prizmo. Tako bo ključna demarkacijska linija potekala nasproti različnim filozofskim antropologijam in političnim ontologijam nedavne radikalne misli. Ravno skozi to perspektivo se bo meril Organisationsfrage, kar pa bo zahtevalo postavitev problema razredne kompoizcije kot politične forme.

Dr. Peter Thomas je profesor Zgodovine politične misli na Brunel University v Londonu. Študiral in delal je na University of Queensland, Freie Universität Berlin, L'Universita "Federico II" v Napoliju in na Universiteit van Amsterdam. Bil je raziskovalec na finski Akademiji, v Helsinkih ter na Akademiji Jan van Eyck, v Maastrichtu. Redno objavlja prispevke iz marksistične politične teorije in filozofije, ter širše iz zgodovine političnih idej. Je avtor knjige "The Gramscian Moment: Philosophy, Hegemony and Marxism" (Haymarket 2011), prav tako pa je prevajal dela Antonia Negrija, Slavoja �ižka in Maria Trontija. Je član uredniškega odbora revije Historical Materialism: Research in Critical Marxist Theory in sourednik knjižne serije Historical Materialism. Med drugim koordinira prevode in objavo člankov iz Das historisch-kritische Wörterbuch des Marxismus (HKWM).