Marc Ribot - akustična in električna kitara, glas
- rezervacije in akreditive sprejemamo na elektronskem naslovu:
Tisti večer, 20. avgusta bo zadeva tekla takole:
Blagajna pred Gromko bo odprta od 20. ure dalje. Prosim, da rezervirane vstopnice dvignete najkasneje do 21:30, sicer gredo v prosto prodajo! Klub se odpre ob 21. uri, s koncertom začnemo ob 22:00.
Pred koncertom in po njem bo prikladne muzike sukal didžej Matej iz Jazz & Blues Ploščarne! Na prodaj bo imel tudi nekaj Ribotovih albumov z založb Tzadik in Pi!
"Like Thelonious, Ribot knows just how and when to play the right wrong notes. What on paper could appear as a mawkishly sentimental bunch of songs turns out to be nothing short of a triumph. Saints is a magnificent solo guitar outing guaranteed to satisfy the fans but with enough substance to stand the test of time."
--Signal to Noise
Marc Ribot (fotografija: iga Koritnik) se je rodil v Newarku, New Jersey, leta 1954. Kot najstnik je igral kitaro v raznih garažnih bendih in študiral pri svojem mentorju, haitijskem klasičnem kitaristu in skladatelju Frantzu Casseusu. Ko se je leta 1978 preselil v New York, je postal član soul/punk zasedbe Realtones in nato slavnih Lounge Lizards Johna Lurieja. Med letoma 1979 do 1985 je igral z Wilsonom Pickettom, Brotherjem Jackom McDuffom, Carlo Thomas, Rufusom Thomasom, Chuckom Berryjem in številnimi drugimi.
Tako kot seznam glasbenikov, s katerimi je nastopal v živo, je tudi seznam tistih, s katerimi je snemal, predolg, da bi ga navajali v celoti. Med drugim ga plemenitijo imena, kot so Tom Waits, Solomon Burke, Elvis Costello, Marianne Faithfull, Iggy Pop, Lou Reed, Elton John, Arto Lindsay, Caetano Veloso, Laurie Anderson, Susana Baca, McCoy Tyner, The Jazz Passengers, Medeski, Martin & Wood, Joe Henry, Alen Toussaint, pa tudi pop zvezda Norah Jones, indie-rockerja The Black Keys in z grammyji ovenčani dvojec Alison Krauss in Robert Plant. Ribot v zadnjem času veliko sodeluje s producentom T Bone Burnettom in ostaja najljubši kitarist Johna Zorna - trenutno z njim še največ nastopa v zasedbah Electric Masada in The Dreamers.
Med Ribotovimi lastnimi diskografskimi projekti so plošče z zasedbami Rootless Cosmopolitans (Island Antilles), Shrek (Tzadik), Los Cubanos Postizos (Atlantic), Spiritual Unity (Pi Recordings) in Ceramic Dog (Pi Recordings). Solistično je posnel Marc Ribot Plays Solo Guitar Works of Frantz Casseus (Les Disques Du Crepuscule), John Zorn’s The Book of Heads (Tzadik), Don’t Blame Me (DIW), Saints (Atlantic), Exercises in Futility (Tzadik) in Silent Movies (Pi Recordings). Slednji album, ki je izšel septembra 2010, so pri Village Voice poimenovali "down-in-mouth-near master piece", LA Times in številni drugi časniki pa so ga uvrstili med najboljša dela lanskega leta.
Leta 2009 je bil kurator in glasbeni direktor prireditve "Century of Song Festival", ki je bila del Porurskega trienala v Nemčiji. Kitarista Marc Ribot in Nels Cline sta se julija letos pojavila na naslovnici renomirane revije DownBeat - istočasno je Jazz Journalists Association Ribota nominiralo med najboljših pet kitaristov lanskega leta.
Marc Ribot v enem izmed serijskih dokumentarcev o bluesu, ki ga je pod naslovom The Soul of a Man zrežiral Martin Scorsese, izvede trdo klasiko "Dark Was The Night (Cold Was The Ground)" Blind Willieja Johnsona.
Poleg vsega je moči Ribotov instrumentalni prispevek slišati še v naslednjih filmih: Walk The Line (biografija Johnnyja Casha), v dveh delih Martina Scorceseja (The Departed, Everything Is Illuminated), The Kids Are All Right, Where the Wild Things Are, avtorsko pa je z glasbo opremil filme Revolucio: Cinco Miradas, Drunkboat, Joe Schmoe, The Killing Zone ter plesni predstavi Altogether Different koreografinje Yoshiko Chuma in Inasmuch as Life is Borrowed Wima Vandekeybusa. Ribot trenutno precej nastopa tudi z živo glasbo za nemi film Deček Charlesa Chaplina.
