"In the early 1980’s alto saxophonist Frode Gjerstad led a superb trio, Detail, with Johnny Dyani, bass and John Stevens, drums. Unjustly overshadowed by his compatriot Jan Garbarek, Frode Gjerstad is a more vital player, less dependant on Getz/Trane cliches. Here the [...] rhythm-section is superb, laying down a groove simultaneously brutal and sensitive. Welding such a profusion of ideas into emotional coherence is not easy. When achieved, hipsters call it: top-notch living jazz."
--Ben Watson, HiFi News

"Gjerstad has a voice of his own: he is a singer and a storyteller with his horn, with a talent for extended improvisations in which motifs are developed incrementally."
--Stuart Broomer, Cadence

“Frode Gjerstad may be the heaviest Norwegian alto saxophonist you’ve never heard of. His melodic phrases are punchy and surprising, soaring, at times beyond the Milky Way. [...] the health and wealth of energetic, contemporary free jazz.”
--Sam Prestianni, Jazziz

Frode Gjerstad je samosvoja in dobesedno očetovska figura. V razdobju, ko smo norveški jazz poznali predvsem s posnetkov založbe ECM in po popularni "garbarekovščini", je ta titanski pihalec že suvereno gojil svoboden, radikalnejši zven. Ni pa bilo vselej lahko, saj je kot mladenič dolgo okleval med trobento in saksofonom, razmišljal pa je tudi o eksilu na Švedsko. Leta 1975 je začel v rodnem Stavangerju nastopati s klaviaturistom Eivinom Onejem Pedersenom. Skupaj sta zakorakala precej globoko na svoje, a vse do leta 1981, ko je srečal britanskega tolkalca Johna Stevensa, Gjerstad pravzaprav ni vedel, kam bi s sabo. Naslednje obdobje je bilo optimalno, pa čeprav je ime Frodeja Gjerstada še zmerom precej podcenjeno. Do leta 1996, ko so v Oslu odprli danes slavni klub Blå, je igral prejkone zgolj na tujem. S Stevensom je igral do njegove prerane smrti leta 1994, še največ v družbi z basistom Johnnyjem Dyanijem - imeli so krasen trio Detail (ko je Dyani leta 1984 preminil, ga je v triu zamenjal Kent Carter). Frode je doma, ko so se razmere znatno zboljšale, zbral večji bend, v katerem je z mladimi gojil tudi elektrofonijo, raperstvo, DJanje in moderne rockovske prijeme. Deluje še danes, njegovo ime pa je identično glasbeni založbi, ki jo vodi Frode Gjerstad - Circulasione Totale. V kombinaciji free jazza, svobodne improvizacije, skrečanja in svojevrstnega hip-hopa se zbere tudi do 15 ljudi!

Pričujoči trio, v katerem je svojčas basiral silni Øyvind Storesund, je pred desetimi leti že gostoval v Gromki, in to kar dva dneva zapored - neustavljiva špilavska energija je ostala v izvrstnem spominu ...

Frode Gjerstad nesebično razdaja svoje široko znanje in prav takšno dojemanje muzike. Izjemno aktiven je tudi v Norveški jazzovski federaciji, je tudi član izvršnega odbora v Norveški federaciji za sodobno glasbo. Ko je bil leta 1997 izvoljen za jazzovskega muzičista leta na Norveškem, je bil del priznanja tudi zasedba po lastni izbiri. Gjerstad je tedaj rekel: Hočem igrati z Williamom Parkerjem in Hamidom Drakeom. Obadva sta tudi rade volje in dobesedno čez noč priletela v Oslo in počastila priljubljenega kolega. V naslednjih letih je tudi z "ameriškim" Frode Gjerstad Triom nastalo nekaj posnetkov, brez katerih ni sodobne jazzovske diskoteke.

Po tonski moči in eruptivnosti je Frode Gjerstad eden izmed redkih na svetu ta hip, ki lahko parirajo Brötzmannovemu načinu pihanja. Več gl.:

http://frodegjerstad.com/

Več kot iskani in zaželeni Paal Nilssen-Love je domala naš hišni bobnar - tokrat prihaja k nam v trenutku, ko slavni trio The Thing, v katerem Paal združuje moči s pihalcem Matsom Gustafssonom, basist pa je norveški rojak Ingebrigt Håker Flaten, prejema laskava priznanja za najnovejši album Boot! Takole je mojstrovino zasedbe, ki je pred par leti očarala tudi spričo svojega sodelovanja z Nenneh Cherry za Dnevnik ocenil kolega Ičo Vidmar: http://www.dnevnik.si/kultura/svobodnjasko-tipanje-po-tradiciji.

Mladi in krepki basist Jon Rune Strøm je znanilec nove generacije norveških junakov - visoka energija in hudičeva vztrajnost sta ga v zadnjih letih priklopila k mnogim zasedbam. Pri nas je že igral s kvartetom Friends & Neighbors, pred nedavnim pa tudi v krasni zasedbi All Included. Veliko obeta tudi svež trio SAKA. Jonovi pogosti partnerji so, med drugim, Mats Gustafsson, Ken Vandermark, Steve Swell, Raymond Strid ...

http://www.cafeoto.co.uk/ny-musikk-SAKA.shtm 

+


D-K-D trio je ena redkih domačih zasedb, ki se posveča (post) free jazzu, stvar pa je toliko bolj mikavna, če vemo, da gre za pripadnike mlade jazz generacije. Tudi sam trio Drašler / Karlovčec / Drašler deluje šele par let, vendar so njegovi člani izkušeni glasbeniki, ki so uspešni tako v jazzovskih in improvizatorskih vodah, kakor tudi v nekonvencionalnem rocku. Brata Vid Drašler in Jošt Drašler (bobni, kontrabas) sta, med drugim, člana Kaučičevega Komba, fusion zasedbe Zmajev rep, Vitja Balžalorsky Tria in rockovskega banda Malik. Pihalec Marko Karlovčec je zelo dejaven na polju sodobne improvizirane glasbe in zvočne umetnosti ter vodi lastno založbo Botanic Records. Glasba tria nastaja v navdihnjenem soočanju in prepletanju treh individualnih glasov, ki se pnejo od lirizma prek razgrajevanja zvoka do izbruhov.

Brata Drašler sta svojevrstna začetnika glasbene scene v Bistrici ob Sotli, saj oba delujeta v vidnejših tamkajšnjih zasedbah, jazz-rockovski Zmajev rep in rockovski Malik. V jazzovski improvizaciji in skupinski igri sta se kalila v Kaučičevem Kombu, kjer igra tudi kitarist Vitja Balžalorsky, s katerim tvorita hvaljeno zasedbo Balžalorsky / Drašler 3o (njen lanskoletni album Wu wei so mnogi razglasili za presežek na domači jazzovski sceni). Poleg sodelovanja v alter-rockovskih in nekonvencionalnih kantavtorskih projektih (Vid npr. igra v skupini Orkestrada) sta vse bolj angažirana na vzhajajoči impro-sceni in redno sodelujeta s Tomažem Gromom ter delata tudi za gledališče in druge odrske predstave. Pihalec, kitarist in elektrofonik Marko Karlovčec (je tudi uveljavljeni glasbeni kritik in publicist) vodi lastno založbo Botanic Records, na kateri objavlja eksperimentalne projekte, ki jih ustvarja sam (objavil je štiri solo albume) ali v sodelovanju z drugimi domačimi ali tujimi improvizatorji. Navdih išče tako v free jazzu in sodobni improvizaciji kot v radikalnih metalskih zvrsteh in avantgardi; še posebej ga zanimajo možnosti permutacije zvoka v različnih kontekstih. Med drugim je sodeloval z imeni, kot so Irena Tomažin, Tomaž Grom, Seijiro Murayama, N'toko, Sabir Mateen ali Okkyung Lee. Vsi trije člani pričujočega tria so sodelovali v svobodnjaškem orkestru Brez meja, ki je nastopil ob 60. obletnici Zlatka Kaučiča.

--Mario Batelić (napoved za festival Jazz Cerkno 2013)


http://juze.me/album/dralerkarlovecdraler#1