VII. letnik DPU
tema LJUBEZEN IN POLITIKA
dvajseto predavanje

Zadnjih dvajset let so na pohodu novi pristopi k ljubezni, ki jih razvijajo discipline, ki so pred tem pokazale za to področje le malo zanimanja, pri tem mislim na biologijo, medicino in evolucijsko psihologijo. Vendar pa se tudi na sicer tradicionalnih področjih, ki se že dolgo ukvarjajo z ljubeznijo, pojavljajo premiki, na primer, v filozofiji in literaturi. V pričujočem predavanju se bom lotila temeljnega koncepta pojma ljubezni v biologiji in medicini, nato pa prešla na pojmovanje ljubezni kot metafore v okviru kognitivne filozofije G. Lakoffa in M. Johnsona in ljubezni kot možnega moralnega čustva v okviru socialne in politične filozofije Marthe Nussbaum.
Glavno vprašanje, ki ga bom zastavila, je, ali je ljubezen družbeno
skonstruirana ali biološka danost, in kakšne posledice ima eno ali drugo
stališče za družbenopolitično ureditev.

K a t a r i n a M a j e r h o l d, nekdanja raziskovalka na Pedagoškem
inštitutu, dolgoletna urednica na Radiu študent in članica uredništva
[i]?asopisa za kritiko znanosti[ei] in uredništva [i]Sodobnosti[ei], je po izobrazbi filozofinja. Njena doktorska disertacija, ki jo pravkar končuje, obravnava vprašanje ljubezni v razsvetljenstvu (na primeru Rousseaujeve iznajdbe ljubezenskega para in Sadovega perverzneža). Pri študentski organizaciji Univerze v Ljubljani je doslej izdala tri knjige na temo univerza: [i]Univerza pleše avtonomno? Prispevki k repertoarju Univerze za tretje tisočletje[ei] (1999); [i]Ali se univerza vrti v krogu svoje moči?[ei] (2001); [i]Ali univerza potrebuje socialno okolje?[ei] (2003).

[b]Nasvidenje v naslednji revoluciji![eb]