klub Gromka

četrtek, 3. junij 2004

21:00 -
JAM SESSION ALI NIH?E NE VPRA�A JABLANE

Enodejanka [b]Jam session ali nihče ne vpra�a jablane[eb] je zami�ljena kot predstava, ki zahteva minimalne stro�ke izvedbe (postavitev scene, kostumi, …) in maksimalni vložek igralcev. Prav tako pa je zaradi samega načina izvedbe zelo mobilna po principu "pridemo skorajda na dom!". Enodejanka je nastala na osnovi gledali�ke drame Jam session ali nihče ne vpra�a jablane, slovenskega avtorja [b]Gorana Gluvi?a[eb], ki živi in ustvarja v Grosuplju. Premiero je doživela 09. 04. 2004 v DOMU KULTURE KAMNIK. Tema predstave je v tem trenutku nadvse aktualna, saj skozi jezik politične satire ponuja grenko-sme�no odslikavo globalne realnosti.

Jam session je nastajanje glasbe v živo, neposredno, kot prepletanje, dopolnjevanje, zamenjevanje melodij in ritmov – načinov igranja. Za Jam session je posebej pomemben medsebojni odnos igralcev – glasbenikov. V toliki meri, ko gre za ustvarjanje glasbe, gre tudi za poslu�anje in razumevanje, za odprtost. Te lastnosti so pomemben del jazzovske glasbe, tudi tiste, ki se predstavlja v bolj dogovorjeni formi, kot je Jam session – koncert.

Podobno velja tudi za gledali�ko improvizacijo. Tudi tu gre poleg igranja za opazovanje in razumevanje, za odprtost. Tudi tu se različni načini igranja, zgodbe in interpretacije prepletajo, dopolnjujejo in izmenjujejo.

Tekst Gorana Gluvi?a posnema nami�ljeno improvizacijo dveh igralcev, vendar ne kot verno rekonstrukcijo, temveč kot improptu vernih situacij in zgolj kot ogrodje. Kljub temu, da gre za pri uprizarjanje Jam sessiona za gledali�če, ki temelji na zapisani besedi, ta ni prevladujoča in bistvena, temveč je predvsem struktura, na kateri nastaja končna predstava, je struktura, na kateri se gradijo igre in preigravanja.

Besedilo sicer vsebuje posamezne elemente zgodbe, a jih »Jam sessionovsko« ne združuje v enotno zgodbo, pač pa pusti, da se zametki novih neprestano rojevajo. Prav tako se dialogi dotikajo določenega post-sveta. Post–komunističnega, post-demokratičnega, post-gledali�kega, ki �e najbolj spominjajo na situacije Beckettove dramatike, ki so v osnovi iskrene, vase zaprte in ponavljajoče se končne. V Jam sessionu so tudi nestalne in prav njihova nedogovorjenost ponuja odprt prostor igri in improvizaciji. Iz napisanega je razvidno, da je predstava Jam session prvenstveno igralska predstava, ki mora največ pozornosti nameniti prav igrivosti, ki pa si seveda za predmet svoje igre vzame predvsem svet, v katerem se dogaja. Tudi v tem svetu je razlog, da je predstava prej žanr session, se pravi me�anica od kriminalke, politične satire in znanstvene fantastike do absurda, kot pa stilsko enovita. Njen namen ni prina�ati enotnega, jasno podčrtanega sporočila, pač pa vzbuditi skozi igro iskanje sporočila. Gledalca mora igra vsakokrat znova povabiti v svoj prostor in mu dovoliti, da ga razi�če, potem pa mu pokazati naslednjega. Uprizarjanje Jam sessiona ni tako le uprizarjanje dramskega besedila, temveč raziskovanje igre in pomenov na tisti ravni, kjer se pokrivata eksperiment in predstava, improvizacija in režija.

Produkcija enodejanke Jam session je delo neodvisnega gledali�ča [b]Frank teater[eb], ki se je na slovenskih odrih že predstavil z enodejanko Harolda Pinterja Futrlift (The Dumb Waiter) ter v svoji mladinski sekciji Zeleni �krat z otro�ko predstavo Sneguljčica, ki �e vedno traja (do sedaj je bilo izvedenih 16 ponovitev).

igrata:

[b]Primož Ranik[eb] (MGL, SNG Maribor, SLG Celje, KUD France Pre�eren, Dom Kulture Kamnik …Film: Nikogar�nja zemlja (Oskar za tujejezični film 2002)

[b]Uro� Potočnik[eb](SNG Drama Ljubljana, MGL, SNG Maribor, SLG Celje, KUD France Pre�eren, Dom Kulture Kamnik, Pre�ernovo Gledali�če Kranj … Film: Outsider (vloga: Kadunc – Bomba, bronasta palma za najbolj�i film Mostra de Valencia, �panija, 1997), Pet majskih dni (glavna vloga), ?amčatka, Zvenenje v glavi...

scenograf:

[b]Grega Nartnik[eb] - (In�talacija v okviru festivala pouličnega gledali�ča Ana Desetnica, Sodelovanje z video produkcijsko hi�o Strup (npr. reklama za Mobitel - november 2002), Break 21 1998 (na lokacijah Cankarjev dom, Figovec, Kersnikova …)

dramaturg:

[b]Janez Vencelj[eb] (Dramaturg SNG Maribor 1999-2003, PG Kranj 1997-1998)

Zvočna oprema:

[b]Uro� Potočnik[eb] (Glasba za gledali�ko prestavo Moliere: Tartuffe (režija: Mile Korun), Zvočna oprema predstav Futrlift, Sneguljčica, Glasba za kratka filma Tine Trenutnik in Poligon)

Oblikovalka tiskovin:

[b]Kristina Lazeti?[eb] (Escape from Alkatraz, Williamsburg Art and Historic Center, New York 2002, Curiosity kill the cat I., Pekarna, Maribor 2003, Curiosity kill the cat II., Gallery Alkatraz, Ljubljana 2003)

Dramatik:

[b]Goran Gluvi?[eb]

Več pesni�kih zbirk in literarnih tekstov – približno 20 naslovov (Ulične revolucije, Zadnji poletni ples, Mali diktator, …)
o Radijske igre – približno 30 naslovov (Očetu luč, sinu ključ, Radijski sprejemnik, Težave u orehovo torto, …)
o Dramska besedila – približno 20 naslovov (Iztok in prodajalci svobode, �ofer Franc K., Asfaltiranje blejskega jezera, Argentinski tango ali jutri bomo zmagali, Jam session, …)

kontakt: uros.potocnik@guest.arnes.si
« nazaj