| PREDSTAVITEVPROGRAMNOVICELOST&FOUNDKONTAKTARHIVGALERIJA |  |
 |
 |
|
|
|
||||
|
||||||
 |
nedelja, 31. januar 2016
21:00 - Defonija NATE WOOLEY'S BATTLE PIECES (zda / nem / švi) + IRENA TOMAŽIN / TOMAŽ GROM (slo) NATE WOOLEY'S BATTLE PIECES (zda / nem / švi) Nate Wooley - trobenta Ingrid Laubrock - tenorski saksofon Sylvie Courvoisier - klavir Matt Moran - vibrafon Gre za najnovejši projekt, ki ga je zasnoval in realiziral trobentar in skladatelj Nate Wooley. Beseda "projekt" je sicer dandanašnji hudo zlorabljena tudi v jazzovskem svetu, saj lahko pomeni marsikaj med enkratnim posnetkom in dlje delujočim bendom. Pri Wooleyju in njegovih Battle Pieces je projekt ohranil svoje dobro ime, stare lastnosti - ne gre zgolj za novo skupino, kjer se združijo improvizatotorji, improvizatorke in igrajo v znanem slogu, pač pa za priložnost, kako raziskovati nov kompozicijski jezik, pri katerem se rezultat lahko nagne k panstilističnemu improvizacijskemu načinu.
Ingrid Laubrock gre kratko malo med najboljše pihalke našega časa. Njena saksofonska igra (zlasti na tenorju- in sopranu-) utegne biti "direktna", "jazzy", njena posebna moč pa so povsem unikatne zvočne raziskave in mikroskopsko posebno fraziranje. Kritiški oddelek pri slavni jazzovski reviji DownBeat je Ingrid Laubrock uvrstil med talente leta 2015 - v kategoriji sopranskega saksofona je prva, v kategoriji tenorski saksofon pa na četrtem mestu. Pri nas jo poznamo zlasti po skupinah Anti-House in Sleepthief, njeni najljubši partnerji, partnerke so Tom Rainey, Mary Halvorson, Kris Davis, Luc Ex ... http://www.ingridlaubrock.com/ Sylvie Courvoisier je našla redko ravnotežje med udarno destrukcijo "znotraj" klavirja, v globini njegovih strun, in virtuozno liričnostjo na klaviaturi. Njeno mojstrstvo je prav v kalejdoskopski menjavi obeh talentov, obeh načinov, pri čemer so prehodi včasih osupljivo neopazni. Vsekakor gre za docela originalno pianistično osebnost. http://www.sylviecourvoisier. Matt Moran, čarodej na modernem vibrafonu je pri nas gostoval že z Nate Wooley Quintetom, v klubu Gromka pa, recimo, tudi z The Claudia Quintet. Njegova vokacija sega tudi na Balkan - malokdo ve, da je snemal in igral tudi s "kraljem" Šabanom Bajramovićem, danes pa - poleg intenzivne dejavnosti na polju najnovejših muzik, v raznih zasedbah - vodi tudi upičeno newyorško enoto Slavic Soul Party! Njegova vibrafonija je zelo posebna - zdaj mikrotonalna zdaj podobna igranju na analogen sintetizator.
+ IRENA TOMAŽIN / TOMAŽ GROM (slo) Irena Tomažin - glas
Tomaž Grom - kontrabas, elektrofonija
 Irena Tomažin (fotografija Katarina Juvančič) se je z gledališčem začela ukvarjati na Bežigrajski gimnaziji, kjer je delovala v skupini IHT pod mentorstvom Tomaža Štrucla. Ob koncu srednje šole je začela plesati v Studiu Intakt in izpopolnjevala svoje plesno izobraževanje v Plesnem teatru Ljubljana, v izobraževalnih programih Laboratorij, Agon in Emanat, kot tudi po številnih delavnicah v Sloveniji in tujini. Leta 2004 je bila štipendistka DanceWEB programa za sodobni ples na Dunaju, leta 2007 pa izbrana v program izobraževanja Atelier Grotowski Inštituta.
Leta 2001 je naredila svoj plesni prvenec Hitchickove metamorfoze s skladateljem Mitjem Reichenbergom, 2005 pa svoj drugi solo Kaprica, ki je bil osredotočen na glas. Po Kaprici je začela intenzivneje delati na samem glasu. Leta 2006 je naredila predelavo Kaprice za festival Mesto žensk, ki se imenuje (S)pozaba kaprice. Sledili so projekt Kot kaplja dežja v usta molka (2008), za katero je na festivalu Gibanica leta 2009 prejela nagrado; leta 2010 pa Splet okoliščin v sodelovanju z Josephine Evrard. V letu 2012 je naredila svoj četrti solo Okus tišine vedno odmeva. Mathieu Copeland jo je leta 2011 povabil k projektu Une exposition à être lue v Ženevi (HEAD), kjer je sodelovala pri postavitvi razstave, poučevanju sodelujočih in istoimenski knjigi, v kateri so bile objavljene njene kompozicije za glas in telo. Leta 2013 sta sodelovanje nadaljevala pri projektu Chorégraphier l’exposition, (Ferme du Buisson, Paris), kjer je zopet sodelovala s svojo kompozicijo ter tekstom Prazna mesta glasu (Voice's Empty Spaces). Od leta 2006 ima solo projekt za glas in diktafone imenovan iT, s katerim gostuje doma in v tujini. V 2011 je naredila zgoščenko Crying games, v produkciji zavoda Atol, z Aldom Ivančičem, s katerim je sodelovala pri Bast Kolektivu in zgoščenki Retinal Circus. V okviru mednarodnega projekta Co-voicings (2013-14) sta izdala zgoščenko Okus tišine – glasbo iz predstave Okus tišine vedno odmeva.
Poučuje tudi na rednih delavnicah z glasom - tako v Ljubljani kakor v tujini.
 Tomaž Grom je slovenski kontrabasist in skladatelj. Živi v Ljubljani. Kot improvizator se posveča raziskovanju razširjenih tehnik igranja kontrabasa, tudi v kombinaciji z elektrofonijo. Njegovo ustvarjanje zaznamuje nenehno raziskovanje lastnega zvočnega potenciala, pri čemer ga vodi princip spontanosti. Nastopal je v najrazličnejših zasedbah raznovrstnih glasbenih zvrsti. V zadnjem času sodeluje z naslednjimi glasbeniki: Samo Kutin, Vid Drašler, Cene Resnik, Andrej Fon, Tao G. Vrhovec Sambolec, Irena Tomažin, Seijiro Murayama, Jonas Kocher, Michel Doneda, Nate Wooley, Guillaume Viltard, Roger Turner … Gostoval je na festivalih po Evropi in Kanadi. Ustvaril je avtorsko glasbo za več gledaliških, plesnih in lutkovnih predstav. Njegova performansa Bruto in Ništrc sta uvrščena v ARTSERVISOVO ZBIRKO (projekt SCCA - Ljubljana). Od leta 2006 vsebinsko in tematsko koncipira, predava in vodi delavnice na področju elektroakustične in improvizirane glasbe.
Grom je tudi umetniški vodja Zavoda Sploh, ki se ukvarja s produkcijo glasbenih in uprizoritvenih umetnosti, ter z izobraževanjem in založništvom. kontakt: defonija@gmail.com « nazaj komentarji  |
ODPRTO 2024 Odprto kliče, odpiramo Gromko! Odprto, koronsko dete, se iz poletja premika v jesen. Prej koncerti na dvorišču, a zdaj zaradi mnogoterih dejavnikov ponovno v dvorani. In ker smo letos k... [ preberi več... ] 
 |
| layout:vax - 2008 - code:primz |
