Kako se lahko človk ozre na svojo muskontarsko delovanje zadnjih petnajst let in ugotovi, da je še premalkrat glasbenim kolegom povedu svoje, čeprav jim je zelo velikrat, vsakič, pizda. Kaj to delate ena jajca brezvezna? Sej je skoz blo tko. Gleda in posluša fotre Pankrte, Predine, hinavce, kao uporniške shizofrenike, žive mrtvece Niet, pa koji kurac še, zdej pa gleda metalce, razne Noctiferie, dreke, kalupirane piškotke nesreče, jebeni falsifikati vsepovsod, alter drek, Canyon Observer, »moderne« pop blodnje, Muff, Zebra Dots, da ne govorimo o jodlarski golazni, pa zakaj kurac morš bit res tak idiot na harmoniki, če ponuja tok možnosti?! Pa Plestenjak, WTF?! ŠE ZMER. Obes se. Kaj pa Gjurin, Neisha, haha, kvalitetni glasbeniki. Slovenski hip-hop mogoče še dela, MA KURAC DELA. Življenje je lepo. Matter?! Dobri beati, pizda, a? Pa seljaki Siddharta, Mama big foot, DAN D, MiDVE, Magnifico, k je reku, da je dans rock za kmete! Prou ma, že zarad tega si zasluž, da se obleče v belo oblekco, pa zagruva, majčken balkan melosa, pa je svet prec slabši. Mogoče buržuji Laibach? Ne. Jazz klub Gajo? NE!

»Pa mi je kej sploh dobr?« se je vprašu Jan Kozel. 

»Ja, Carnaval, dokler sm bil še not, pa so me fuknel ven.« 

Pa zakaj ste ga fuknel ven?! Bedaki. Na srečo Jegulja mejčken več oblubla. Vsaj ne jokcajo, se vsedejo v avto, grejo do Ukrajine, odšpilajo, marskej spoznajo, pokasirajo 100 eur in grejo dam, IN KOMI ČAKAJO DA GREJO NAZAJ, zastonj. IN GREJO! JEBEMTI mater. In pol en tepc prav – MI ŽIVIMO ZA MUSKO! Ma, ti živiš za svoj joint, pa pečenga piščanca. 

Pa še bi se dal povedat. Zato tale event. 

»Da se pomenmo. Da ne bom samo jst Jan Kozel, trenutno kitarist benda Jegulja, prek fejsbuka pametval čez druge, sm si reku, da se bom enkrat izpostavu in pustu drugim kolektivno pluvat čez mene v živo. Prnesem kitaro, bobne, še kej, pa razložim osnove. 

V zameno bi edino prosu, da lahko koga vprašam razne zadeve, k me zanimajo, čist tehnično o muski, ker pač nisem iz zgornjega srednjega razreda, kokr zgleda vsi, pa nism mogu hodet v glasbeno šolo.«

Ko se Jan Kozel izčrpa, bo debata odprta za resnejše zadeve, kako sceno povlet iz krča, o smiselnosti glasbenih recenzij, o muskontarskih hohštaplerskih klikah itd. itd.

»Kot član sindikata Glosa, mogoče rečemo kej na temo organiziranja glasbenikov proti izkoriščevalcem, SAZASU, whatever. Enkrat sem že plunu Matjažu Zupanu u faco, finančno profitiral, mogoče ma kdo sorodne ambicije, delim izkušnje.«

Mogoče bi iz tega lahko nastala samoizobraževalna serialka.

Prvič je posebni gost delegacija iz Bistrice ob Sotli: http://www.sigic.si/delegacija.html za katero se bodo pobirali prostovoljni prispevki. Kar se pač da dat. Drugač je pa vse skup zastonj. Pivo bržčas tud bo za kupit. Vnaprej so željo za udeležbo pokazali glasbeniki vseh žanrov, spolov in starosti. To je lepo.

Vabljeni vsi, ki ljubijo glasbo in jih na to temo kaj žuli.

Blabla
Kozel