[b]Ken Vandermark[eb] - tenorski saksofon, baritonski saksofon, klarinet, basovski klarinet
[b]Philipp Wachsmann[eb] - violina, viola, elektronika
[b]Paul Lytton[eb] - bobni, tolkala

jazz, svobodno improvizirana godba

[b]Koncert se začne po intervenciji skupine Metamkine v galeriji Kapelica![eb]

Veliko je bilo zadnja leta prelitega črnila o tem, kdo ali kaj je [b]Ken Vandermark[eb], tačas tudi pri nas (Cerkno, Ilirska Bistrica, Maribor, Ljubljana) dobro znan muzičist - tako s festivalov kakor klubskih špilov. Vsekakor kaže zatrditi, da gre za izjemno delovnega, že kar garaškega pihalca, in da imamo veliko srečo, da lahko tudi v živo in sproti spremljamo njegovo pot, vse prepoznavnejši [i]sound[ei], vse večjo predanost jazzovskim in drugim svobodnim godbam.

Ken Vandermark je bil rojen 22. septembra 1964 v Warwicku, Rhode Island, in v četrtem razredu začel igrati trobento, pri šestnajstih pa se je odločil za saksofon. Od leta 1982 resno raziskuje možnosti in meje improvizirane godbe ... Med letoma 1983-6 je Ken vodil skupino Fourth Stream v MontrA©alu, kjer je na univerzi McGill tudi diplomiral iz filma in komunikacij. Med študijem se je redno vozil v Boston, kjer je jemal ure saksofona pri Georgeu Garzoneju. Od leta 1986 do 1989 je Ken tudi živel v Bostonu in tam vodil trio Lombard Street. Tisti čas se je polotil še basovskega klarineta.

Jeseni 1989 se je preselil v Chicago, kjer je še danes njegova baza. V "vetrovnem mestu" Ken neutrudno dela, igra in snema s številnimi zasedbami, ki jih je v zadnjih letih spoznal tudi ves svet: Vandermark Five, Free Music Ensemble, Territory Band, Peter BrA¶tzmann Chicago Tentet, pihalski trio Sonore (+ BrA¶tzmann + Mats Gustafsson), Nilssen-Love/Vandermark Duo, Free Fall, DKV Trio, Spaceways Inc., Sound In Action Trio, School Days. Zmerom več ima tudi solističnih nastopov - pred kratkim je posnel tudi zelo hvaljen solo pihalski album.

Leta 1992 se je Ken polotil tudi klarineta in v dobrem desetletju na njem našel izjemno osebno noto. Za svoje delo s kvartetom, ki prav tako nosi njegovo ime, ga je časnik [i]Chicago Tribune[ei] imenoval za enega izmed "najboljših čikaških umetnikov leta 1994". Kenova skupina Vandermark 5 je bila izbrana za živokulturni del razstave "Art In Chicago: 1945-1995", ki jo je Muzej sodobne umetnosti v mestu predstavil med 16. novembrom 1996 in 23. marcem 1997. Kot nepogrešljiv del v Kenovi življenjski poti velja dodati, da poleg rednega sodelovanja v zgoraj omenjenih skupinah, vestno in pogosto sodeluje tudi z drugimi najuglednejšimi ameriškimi in mednarodnim improvizatorji (gl. diskografijo na osebni spletni strani).

Mimo šolskih, klasičnih jazzovskih vplivov so na Kenovo glasbeno pot usodno vplivali muzičisti kakor Mississippi Fred McDowell, James Brown, John Cage, The Ex, GyA¶rgy Ligeti, Sly and the Family Stone, Morton Feldman, Lee "Scratch" Perry in razne tradicionalne godbe z vsega sveta.

V čikaškem klubu Empty Bottle Ken skupaj z znanim publicistom Johnom Corbettom od začetka leta 1996 soorganizira "Wednesday Night Jazz Series", redne, vsaktedenske koncerte, na katerih se občinstvu predstavljajo improvizatorji, improvizatorke iz Chicaga, Severne Amerike in Evrope. Januarja 2002 je Ken postal glavni kurator teh dogodkov, začel pa je voditi še posebne "Chicago Improvisers Series", ki so v klubu na posluh ob torkih. Iz tega programa je izšlo sedem mednarodnih festivalov jazza (maja 1997-2000, aprila 2001-3), ki sta jih John in Ken predstavila v Empty Bottle in ?ikaškem kulturnem centru.

?asnik [i]New City[ei] je Kena leta 1998 izbral za enega izmed svojih "Music 45", kar pomeni, da je na seznamu 45 prebivalcev Chicaga, ki so imeli največji vpliv na zvezno glasbeno industrijo. Bralstvo revije [i]Cadence[ei] je Kena januarja 1999 uvrstilo na prvo mesto kot glasbenika z največ individualnimi nominacijami za "najboljše posnetke leta 1998", kritiki revije [i]Down Beat[ei] pa so ga junija istega leta uvrstili med "25 For The Future", torej med 25 najvplivnejših improvizatorjev pod 40 leti, kar jih igra danes. Prav tako 1999. je Ken postal član komiteja "New Music-New Millennium Series", ki ga je osnoval Michael Orlove v ?ikaškem kulturnem centru.

Poleti 1999 je postal edini glasbenik in najmlajši v zgodovini, ki je prejel prestižno in donosno MacArthurjevo nagrado. Precej denarja od te nagrade je Ken porabil za organizacijo ameriških turnej in snemanj zmerom preslabo poznanih evropskih in ameriških improvizatorjev, tako vzemimo Peter BrA¶tzmann Chicago Tenteta.

Kritiški svet revije [i]Down Beat[ei] je Kena leta 2000 imenoval "Jazz Artist Of The Year Most Deserving Wider Recognition" - od tedaj se na isti lestvici vsako leto uvrsti zelo visoko, v letih 2002 in 2003 je isti svet Kena izbral med najboljše tudi v kategorijah "skladatelj", "akustična skupina" (za delo z Vandermark 5) in "tenorski saksofon". Spomladi leta 2001 je Ken začel igrati še baritonski saksofon.

Ken Vandermark je od sredine 90ih let pogosto na turnejah po ZDA in Evropi in igra na številnih najuglednejših glasbenih festivalih. V klubu Gromka je s triom DKV (+ Kent Kessler + Hamid Drake) po prijaznem posredovanju direkcije Jazz festivala Ljubljana igral 27. junija 2002, dan pred nastopom Peter BrA¶tzmann Chicago Tenteta v Križankah. Posnetke izjemnega nastopa hrani fonoteka Radia Študent.

[b]Philipp Wachsmann[eb], rojen v Ugandi leta 1944 - violina, viola, elektrofoni - prihaja na svobodnjaško improsceno iz klasičnoglasbenega sveta, natančneje skoz poslušanje in eksperimente s področja tkim. nove muzike. Indeterminacija, grafemi, prozno zasnovane partiture, konceptualizem, elektroakustika ... + Webern, Partch, Ives, Berio, Varčse + branje "Die Reihe" + prevpraševanje ritmičnih, harmonskih in melodičnih preokupacij v umetni zahodni glasbi = mladi Wachsmann. Začel je v vročem letu 1969 kot član zasedbe Yggdrasil, ansembla, ki je izvajal Cagea, Cardewa, Feldmana, Ashleyja idr. �e tedaj je rad na violino dodajal kontaktne mikrofone, izdeloval svoje lastne elektrofone in druge zvočne dodatke. Študij pri karizmatični profesorici Nadii Boulanger v Parizu (1969-70) ga je močno približal improvizacijskim postopkom. Zapustil je Yggdrasil in se pridružil zasedbi Chamberpot - posneto na Bead 2 - kmalu zatem pa se je pojavil na vplivnih February Papers Tonyja Oxleyja. Kakor je bil Wachsmann pionir "ojačane" violine, tako lahko zapazimo tudi njegovo zgodnje nagnjenje k "industrialu", še preden je ta postal poseben "žanr" - tolkalec Oxley in strunar Wachsmann sta bila dolga leta nerazdružljiv par, še najbolj znan po nastopih in posnetkih Celebration Orchestra. Phillip Wachsmann je do danes igral in/ali snemal še s temile glasbeniki: Derek Bailey's Company, npr. na posnetku [i]Epiphanies[ei]; Georg Graewe; Barry Guy; Iskra 1903; King AobA1 OrchestrA1; London Jazz Composers' Orchestra; Evan Parker, še zlasti kot nepogrešljiv steber Evan Parker Electronic Project; Quintet Moderne; Fred Van Hove's ML DD 4; RA1diger Carl's COWWS (danes CPWWS) Quintet; Lines; Martin Blume, Jim Denley, Axel DA¶rner in Marcio Mattos. Wachsmann pogostoma nastopa tudi solistično in upravlja s svojo lastno založbo Bead Records.

Tolkalec (po inštrumentariju in posebnem "slogu" prej to kakor "bobnar"), elektrofonik in izumitelj glasbil [b]Paul Lytton[eb] je rojen v Londonu 8. marca 1947. Zasebno študiral tolkala od svojega 16. leta starosti; pet let se je učil tudi igranja na tablo pri mojstru P. R. Desaiju. Na svojo pojavo je improvizacijsko prizorišče opozoril že sredi šestdesetih, ko se je pridružil Evanu Parkerju, Tonyju Oxleyju in Dereku Baileyju in bil med ustanovitelji London Musicians Coop in Aachen Musicians Cooperative. Svoje lastne inštrumente konstruira od leta 1969 (lyttonofon tako, vzemimo, igra njegov tovariš Evan Parker v duu na posnetku založbe Incus 14 - [i]At the Unity Theatre[ei]). Leta 1980 je Lytton svoje izume razstavil v Wuppertalu, "mitskem kraju" nemške improvizirane godbe. Od leta 1975 živi v Belgiji, 1976. družno s tolkalcem Paulom Lovensom (posnela tri duo albume!) ustanovi založbo Po Torch Records - od leta 1988 z njo upravlja Lovens sam. Po Veliki Britaniji in ZDA je Paul Lytton verjetno najbolj znan kot član tria Parker/Guy/Lytton in po številnih nastopih in posnetkih v duu z Evanom Parkerjem. Njegovi drugi pomembni prispevki so večkrat zapisani v zgodovini London Jazz Composers' Orchestra, Barry Guy New Orchestra in King AobA1 OrchestrA1. S Kenom Vandermarkom Lytton sodeluje v udarni zasedbi Territory Band (dokumentirano pri čikaškem OkkaDisku), leta 2000 pa sta muzičista za Wobbly Rail izdala tudi prefinjen duo s prefinjenim naslovom - [i]English Suites[ei] ...

[L]http://www.shef.ac.uk/misc/rec/ps/efi/mlytton.html[EL]

pripravil [b]Miha Zadnikar[eb]