Klub je že dodobra zaseden, tako da rezervacij ne sprejemamo več! Nekaj vstopnic bo šlo v prodajo tik pred zdajci, sicer pa v tolažbo povejmo, da bo Ribot leta 2019 v Ljubljani vsaj še enkrat!

Marc Ribot (NYC) - akustična in električna kitara

Kitarist, strunar, skladatelj, levičar, družbeno-politični aktivist in dolgoletni bojevnik za glasbeniške pravice Marc Ribot (gornja fotografija: Barbara Rigon) se bliža 65. letom starosti. To so kaj lepa leta za najplodnejša snovanja na polju neakademske nove muzike, in letnik 1954 vsekakor “igra mlado godbo", kakor je pred leti zapisal Dnevnikov kritik. Pa se prepustimo kar njegovemu izčrpnemu, a dovolj povednemu biografskemu zapisu:

Ribotov prvi učitelj je bil oče haitijske klasične kitare, skladatelj Frantz Casseus. Učenec se je precej oddaljil od učitelja. Z električno kitaro se je kalil v rock bendih in na turnejah spremljal znane pevce bluesa in soula. V osemdesetih letih se je uveljavil kot eden najbolj izvirnih glasov newyorške "off" glasbene scene. Svoj markantni glasbeni podpis je pustil na številnih albumih, v skupinah Toma Waitsa, The Lounge Lizards, Elvisa Costella, Johna Zorna, T Bone Burnetta. Najširše občinstvo ga je slišalo kot izvajalca filmske glasbe z oskarjem nagrajenega filma Dvojna igra (Departed, 2006) Martina Scorseseja in kot spremljevalnega kitarista pevcev Roberta Planta in Alison Krauss na albumu Rising Sand, ki je prejel grammyja. Ribotovo kitaro slišimo v Scorsesejevem filmu o bluesu Soul of a Man, v Jarmuschevih mojstrovinah Down By Law in Mystery Train ter še marsikje. Njegova najnovejša plošča oziroma izvajalski bend sega k Songs of Resistance 1942-2018; Ribot na politično krepkem albumu gosti številne pevske kolege, kolegice, med njimi tudi Toma Waitsa.

Ribot je zelo iskan glasbenik. Posebej zanj so napisali koncert za kitaro in simfonični orkester. Je avtor glasb za neodvisne filme in plesne predstave. Glasbenik širokih obzorij na samostojnih nastopih poslušalca postavi pred izziv, kako privlačno pravilno lahko zazveni "napačna" nota. Vodi trio s svojim lastnim imenom, ki interpretira zapuščino saksofonista Alberta Aylerja, avantpunk bend Ceramic Dog, spomnimo se ga kot vodja zasedbe Los Cubanos Postizos, s katero mojstri kompozicije Arsenia Rodrígueza, vsekakor pa tudi po harmolodični noiz zasedbi The Young Philadelphians. Marc Ribot pa je od leta 2001, ko je v našem klubu nastopil prvič, tudi velik prijatelj Gromke. Štiri leta po svojem prvem obisku je o kvalitetah kluba Gromka pisal tudi v ostrem eseju oziroma analizi stanja o skrbi in hrani za glasbeno obrobje. Pri nas je ta esej najprej objavila revija Muska, ponatisnjen pa je tudi v knjigi Iča Vidmarja Nova muzika v New Yorku (Studia humanitatis, Ljubljana 2017). AKC Metelkova je newyorškim muzičistom, muzičistkam rabila tudi kot zgled v obrambi javnega prostora ...

http://marcribot.com/

AELITA

(KRALJICA MARSA)

režija Jakov Aleksandrovič Protazanov

scenarij Fjodor Aleksandrovič Ocep (po istoimenskem romanu Alekseja Nikolajeviča Tolstoja)

fotografija Jurij Željabuški, Emil Schünemann

scena / kostumi / dizajn Alexandra Exter, Isaac Rabinovich, Sergei Kozlovsky

igrajo Nikolaj Cereteli (Los), Julija Solnceva (Aelita), Igor Iljinski (Kravcov), Nikolaj Batalov (Gusev), Vera Kuindži (Nataša), Vera Orlova (Maša), Konstantin Eggert (Tuskub), Pavel Pol (Ehrlich), Jurij Savadski (Gor), Aleksandra Peregonec (Ihoška)

produkcija Mezhrabprom-Rus (Mednarodni delavski komite za pomoč lačnim v Rusiji)

Sovjetska zveza 1924



Ribot ima v svojem bogatem repertoarju tudi precej muzike k nemim filmom. Morda še najbolj znana je tista k Chaplinovi mojstrovini The Kid, a te ne smemo videti / slišati, ker Chaplinovo potomstvo zapoveduje, da se lahko Chaplinovi filmi v Evropi prikazujejo zgolj in samo s Chaplinovo glasbo ...

Aelita (ponekod in včasih tudi Aelita, kraljica Marsa) je sovjetski biser; verjetno prvi celovečerni film z elementi znanstvene fantastike v zgodovini. Že dizajnersko zasedbo pri filmu tvori vrhunska konstruktivistična trojka, o drugih kvalitetah se prepričajti kar sami, same ... Dodajmo pa, da je med premierno projekcijo — in med nekaj kasnejšimi prikazovanji — Aelite v Leningradu na klavir igral Dmitrij Dmitrijevič Šostakovič ... Ribot se je Aelite prvič lotil pred več ko dvajsetimi leti in jo premierno izvedel na londonskem Meltdown Festivalu v Royal Festival Hallu, leta 1997 pa je troje suit k temu filmu izdal tudi v "filmski seriji" založbe Tzadik na albumu Shoe String Symphonettes. V Gromki bomo slišali najnovejšo različico Ribotove Aelite, kakor je bila prvič izvedena leta 2016 v Muzeju moderne umetnosti v Medellínu, Kolumbija.

Pripomnimo le še to, da se z Ribotom in sovjetsko Aelito v Gromki srečamo za sam dan oktobrske revolucije!

Več o filmu v eseju:

http://silentfilm.org/archive/aelita-queen-of-mars-1924