Margarethe Maierhofer-Lischka, kontrabas

Lucia Perez Diego, violončelo

Silvija Ciuladyte, viola

• Onutė Narbutaitė: Hoquetus (1993)
• Maja Osojnik: Doorways (2008, grafične partiture)
• John Cage: Ryoanji (1983)
• Onur Dülger: von Goldmund (2008) za violo, violončelo in kontrabas
• Petra Strahovnik (1986): novo delo

Trio Weave so ustanovile tri mlade glasbenice za namen raziskovanja novih področij sodobne komorne glasbe. Ustvarjajo novo glasbo, ki povezuje države, stile in zgodbe improviziranih in komponiranih godb, s katerimi tkejo niti zvočne in kulturne izmenjave po Evropi. Godalni trio Weave sestavljajo Litvanka Silvija Ciuladyte (viola), Španka Lucía Pérez Diego (čelo) in Nemka Margarethe Maierhofer-Lischka (kontrabas). Živijo v Avstriji, kjer so se poznale med študijem na dunajskem Klangforumu Univerze v Gradcu in sodelovale pri več projektih. 

Margarethe Maierhofer-Lischka (1984), rojena v Regensburgu (Nemčija), je študirala kontrabas, glasbeno pedagogiko in muzikologijo v Dresdnu, Rostocku in Gradcu. Leta 2013 je zaključila program sodobne glasbe z magisterijem na dunajskem Klangforumu Univerze v Gradcu. Kot muzikologinja preučuje povezave med glasbenim raziskovanjem in performativno prakso. Njene študijske teme vključujejo zgodovino opere v nemškem jeziku in sodobno glasbeno gledališče. Kot glasbenica pogosto igra s priznanimi komornimi ansambli in orkestri v Avstriji in Nemčiji. Je članica in ustanoviteljica več zasedb in pobud za eksperimentalno glasbo in interdisciplinarno umetnost. Med drugim je ustanovna članica in nekdanja dramaturginja ansambla sodobne glasbe Schallfeld iz Gradca. Leta 2018 je prejela nagrado Theodorja Körnerja za umetnost in znanost. 

Lucía Pérez Diego je bila po diplomi na Conservatorio Superior v regiji Castilla y León leta 2011 sprejeta v specializirano usposabljanje za orkester Master de especialización orquestal na Escola de Altos Estudios Musicais v Santiagu de Compostela (Galicija, Španija). Leta 2014 se je kot štipendistka Akademije del Teatro alla Scala preselila v Milano, kjer se je v dveh letih usposabljanja osredotočila na klasični operni in baletni repertoar. Igrala je v mnogih mladih orkestrih, kot so Orquesta Joven de la Sinfónica de Galicia, Orkest Joven de Castilla y León, NJO. Zaradi usmeritve v izvajanje sodobnega repertoarja se je leta 2017 preselila v Avstrijo, kjer trenutno na dunajskem Klangforumu Univerze v Gradcu dela magisterij Performans Practice in Contemporary Music. 

Silvija Čiuladytė je šolanje pričela na šoli litovskega skladatelja M. K. Čiurlionisa pod vodstvom Petrasa Radževičiusa, nato pa se je preselila v Avstrijo in tam nadaljevala s študijem viole na Univerzi Mozarteum pri Thomasu Rieblu. Kot izvajalka je sodelovala na številnih mednarodnih mojstrskih tečajih in tekmovanjih ter nastopala z mestnim orkestrom Kaunas City, nacionalnim simfoničnim orkestrom šole M. K. Čiurlionisa in na festivalu Salzburger Kammermuzik. Prejela je nagrado za komorno glasbo EMCY in se udeležila mojstrskih tečajev Veronike Hagen, Barbare Westphal in Gartha Knoxa.

Od leta 2015 je mednarodna vodja projektov za Contemporary Music Ensemble Synaesthesis. V tem času je ustvarila številne projekte, med katerimi je bil največji Crossroads, mednarodni dogodek, ki je proslavil sodelovanje med mladimi skladatelji in profesionalnimi umetniki iz Avstrije in Litve. 

Petra Strahovnik, rojena leta 1986 v Celju, je na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom Uroša Rojka magistrirala z odliko. Leta 2014 je na Kraljevem konservatoriju v Haagu na Nizozemskem pod mentorstvom Petra Adriaansza in Martijna Paddinga z najvišjo oceno zaključila magistrski študij kompozicije, za katerega je prejemala štipendijo slovenskega ministrstva za kulturo in štipendijo občine Žalec. Julija 2015 pa je zaključila še specializacijo iz elektronske glasbe. Njena glasba je raznolika, vključuje solistična, komorna, vokalna, instrumentalna in orkestralna dela, ki so bila izvedena na festivalih, koncertih in seminarjih po Evropi in drugod po svetu.

Že od samega začetka je pri komponiranju sledila svoji poti odkrivanja »novih« zvokov« in se nikoli ni omejevala s tradicionalnim razmišljanjem o zvoku in glasbi. Prav tako se dobro zaveda, kako občinstvo dojema zvok v prostoru, ter uporablja »mehansko-elektronske« zvoke, ki jih pridobi s pomočjo redkih zemeljskih magnetov in mehanskih ojačevalcev zvoka.

Sodeluje tudi s številnimi slovenskimi glasbeniki, zbori in ansambli, med katerimi so ansambel MD7, APZ Tone Tomšič, Kompulz, Simfonični orkester RTV Slovenija idr.

Petra Strahovnik je leta 2019 kot prva Slovenka s svojo orkestrsko skladbo Prana zmagala na prestižnem mednarodnem tekmovanju Rostrum v Argentini.