[b]Alex Callinicos[eb]: [i]Antikapitalistični manifest[ei] (prolog [b]Rastko Močnik[eb], prevod [b]Zdenka Erbežnik[eb])
[b]Shlomo Avineri in Avner de-Shalit[eb] (ur.): [i]Komunitarizem in individualizem[ei] (prevedel [b]Gregor Adlešič[eb])
[b]Steven Lukes[eb]: [i]Nenavadno popotovanje profesorja Caritata[ei] (prevedel [b]Jure Potokar[eb])

V iskanju najboljšega možnega sveta - beri: politične ureditve - je jasno edinole to, da se svet ne bo spremenil na bolje sam od sebe. O tem, kakšen je ta svet danes v očeh političnih filozofov in kako (naj) se njihove teorije udejanjajo, v različnih diskurzih pripovedujejo tri nova prevodna dela založbe Sophia, ki jih bomo predstavili na tiskovni konferenci. Vabita direktor [b]Zvone Filipovič[eb] in urednica [b]Vlasta Vičič[eb].

Sodelujejo [b]dr. Tomaž Mastnak[eb] s Filozofskega inštituta ZRC SAZU, [b]dr. Rastko Močnik[eb], prof. sociologije kulture na Filozofski fakulteti, [b]dr. Jernej Pikalo[eb], predavatelj političnih teorij na Fakulteti za družbene vede in [b]dr. Darij Zadnikar[eb], prof. filozofije na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.

i.
V [i]Antikapitalističnem manifestu[ei] Callinicos analizira nastanek in razvoj novega svetovnega gibanja, različne struje v njem in njegove strateške dileme. Logika kompetitivne akumulacije, ki žene kapitalistični sistem, je po Callinicosu uničujoča za življenje na Zemlji; zoperstavlja ji vrednote demokracije, učinkovitosti, trajnostnega razvoja in pravičnosti. Analizira nastajanje in reševanje družbenih konfliktov in nakaže poti za stabilnejši ekonomski razvoj in zmanjšanje globalne revščine. Nasproti vseobsežni privatizaciji in individualizaciji predlaga uvedbo načrtovane ekonomije, demokratičen sistem pogajalskega usklajevanja, večjo vlogo javnega sektorja in družbene lastnine ter zagotovljen osnovni dohodek za vsakogar. Polemično in analitično obenem, informativno in angažirano delo je sprožilo burne razprave; v novejši družboslovni in humanistični literaturi pa bo nedvomno ostalo kot tehten prispevek k razmišljanju o pravični svetovni ureditvi in kot navdih za vse, ki verjamejo, da je drugačen svet možen. V prologu "H koncu kapitalizma" je prof. dr. Rastko Močnik, sociolog in angažirani intelektualec, nasproti geslu TINA – There is no alternative – predstavil teoretske razlage in argumente proti neoliberalnemu kapitalizmu, dokazujoč, da alternative vendarle so. Delo je opremljeno z imenskim in pojmovnim kazalom ter bogatimi referencami.

ii.
V 80. letih prejšnjega stoletja je v liberalni politični filozofiji zasedla osrednje mesto razprava med tkim. komunita­risti in individualisti, v katero so se vključila največja imena sodobne politične misli in ki je daljnosežno vplivala na koncept socialne države, pravične družbe, državljanstva, razmerja med dolžnostmi in pravicami države in podobno. Urednika pričujoče knjige Shlomo Avineri in Avner de-Shalit, profesorja na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu in na uni­verzi Oxfor, sta bila tudi sama v žarišču te razprave in tako je nastalo danes že klasično delo, ki predstavlja izbor spisov ključnih zagovornikov komunitarizma in individualizma: Johna Rawlsa, Alasdaira MacIntyrea, Charlesa Taylorja, Michaela Sandla, Ronalda Dworkina, Roberta Nozicka, Amy Gutmann, Marylin Friedman, Willa Kymlicka, Davida Gauthierja, Michaela Walzerja in Davida Millerja. Njihovi prispevki odražajo različne poglede na razmerje med posameznikom in družbo in preučujejo njihove vplive na politično življenje modernih družb. Medtem ko individualisti zagovarjajo primat pravic in nevtralnost politične oblasti, družbo pa razumejo kot prostovoljno zvezo, vzpostavljeno zaradi vzajemne koristi, komunitaristi trdijo, da posame­zniki ne morejo živeti ločeno od svoje družbe, kulture in zgodovine in da je njihovo življenje mogoče razumeti le iz tega konteksta. V spremni besedi je dr. političnih ved Igor Lukšič s Fakultete za družbene vede v Ljubljani strnjeno prikazal raz­voj komunitarističnih idej in njihovih različic v praksah ameriških, evropskih in azijskih držav. Delo je opremljeno z avtorskim in pojmovnim kazalom, beležko o avtorjih in priporočeno literaturo. V naš prostor prinaša doslej malo znano filozofijo komunitarizma, še vrednejši pa je njegov prispevek k razumevanju sodobnih debat o tem, kako doseči dobro družbo.

iii.
Steven Lukes, tudi sam ugleden politični filozof in sociolog je z zgodbo o popotovanjih profesorja razsvetljenstva Caritata naredil za politično teorijo isto kot Gaarderjev [i]Zofijin svet[ei] za filozofijo. V filozofskem romanu, podnaslovljenem Komedija idej, je duhovito in barvito predstavil novejšo zgodovino zahodne politične filozofije in različne politične teorije in ideologije naše dobe. Junak tega romana - napisanega v duhu Voltairovega [i]Kandida[ei] ali Swiftovih [i]Guliverjevih potovanj[ei] - Nicolas Cari­ta, začne svoje popotovanje z begom iz zapora v državi Militariji, kjer je bil obtožen širjenja optimizma. Pomaga mu gverilska skupina Vidna roka, ki ga pošlje na misijo: najti najboljši možni svet. Caritat obišče države, ki jih ni najti na naših zemljevidih: Utilitarija, Komunitarija, Proletarija, Libertarija in Egalitarija; v spremstvu duhovnih sogo­vornikov, klasikov razsvetljenstva, Condorceta, Kanta, Huma, Rousseauja in drugih doživlja grenko izkustvo do fa­natizma prignanih udejanjanj političnih idej. Na Caritatovi poti se tako srečamo ne le s ključnimi idejami razsvetljenskih mislecev, ampak tudi soočimo s koncepti sodobne demokracije, kot so svoboda, pravičnost, enakost, strpnost, solidarnost in druge. Ta domiselni sprehod skozi sodobne idejne in socio-politine razprave sicer meri v prvi vrsti na (bodoče) huma­nistične izobražence, ki bodo v njem našli tudi nazorno sliko, kako se teoretske politične ideje, kot npr. iz dela Komunitarizem in individualizem, udejanjajo v praktičnem življenju modernih družb in držav, kot roman pa je pravzaprav brez omejitev publike.