PREDSTAVITEVPROGRAMNOVICELOST&FOUNDKONTAKTARHIVGALERIJA







─Źetrtek, 28. oktober 2004

11:00 -
TRI NOVE KNJIGE ZALOÄBE SOPHIA

[b]Alex Callinicos[eb]: [i]Antikapitalisti─Źni manifest[ei] (prolog [b]Rastko Mo─Źnik[eb], prevod [b]Zdenka Erbe┼żnik[eb])
[b]Shlomo Avineri in Avner de-Shalit[eb] (ur.): [i]Komunitarizem in individualizem[ei] (prevedel [b]Gregor Adleši─Ź[eb])
[b]Steven Lukes[eb]: [i]Nenavadno popotovanje profesorja Caritata[ei] (prevedel [b]Jure Potokar[eb])

V iskanju najboljšega mo┼żnega sveta - beri: politi─Źne ureditve - je jasno edinole to, da se svet ne bo spremenil na bolje sam od sebe. O tem, kakšen je ta svet danes v o─Źeh politi─Źnih filozofov in kako (naj) se njihove teorije udejanjajo, v razli─Źnih diskurzih pripovedujejo tri nova prevodna dela zalo┼żbe Sophia, ki jih bomo predstavili na tiskovni konferenci. Vabita direktor [b]Zvone Filipovi─Ź[eb] in urednica [b]Vlasta Vi─Źi─Ź[eb].

Sodelujejo [b]dr. Toma┼ż Mastnak[eb] s Filozofskega inštituta ZRC SAZU, [b]dr. Rastko Mo─Źnik[eb], prof. sociologije kulture na Filozofski fakulteti, [b]dr. Jernej Pikalo[eb], predavatelj politi─Źnih teorij na Fakulteti za dru┼żbene vede in [b]dr. Darij Zadnikar[eb], prof. filozofije na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.

i.
V [i]Antikapitalisti─Źnem manifestu[ei] Callinicos analizira nastanek in razvoj novega svetovnega gibanja, razli─Źne struje v njem in njegove strateške dileme. Logika kompetitivne akumulacije, ki ┼żene kapitalisti─Źni sistem, je po Callinicosu uni─Źujo─Źa za ┼żivljenje na Zemlji; zoperstavlja ji vrednote demokracije, u─Źinkovitosti, trajnostnega razvoja in pravi─Źnosti. Analizira nastajanje in reševanje dru┼żbenih konfliktov in naka┼że poti za stabilnejši ekonomski razvoj in zmanjšanje globalne revš─Źine. Nasproti vseobse┼żni privatizaciji in individualizaciji predlaga uvedbo na─Źrtovane ekonomije, demokrati─Źen sistem pogajalskega usklajevanja, ve─Źjo vlogo javnega sektorja in dru┼żbene lastnine ter zagotovljen osnovni dohodek za vsakogar. Polemi─Źno in analiti─Źno obenem, informativno in anga┼żirano delo je spro┼żilo burne razprave; v novejši dru┼żboslovni in humanisti─Źni literaturi pa bo nedvomno ostalo kot tehten prispevek k razmišljanju o pravi─Źni svetovni ureditvi in kot navdih za vse, ki verjamejo, da je druga─Źen svet mo┼żen. V prologu "H koncu kapitalizma" je prof. dr. Rastko Mo─Źnik, sociolog in anga┼żirani intelektualec, nasproti geslu TINA – There is no alternative – predstavil teoretske razlage in argumente proti neoliberalnemu kapitalizmu, dokazujo─Ź, da alternative vendarle so. Delo je opremljeno z imenskim in pojmovnim kazalom ter bogatimi referencami.

ii.
V 80. letih prejšnjega stoletja je v liberalni politi─Źni filozofiji zasedla osrednje mesto razprava med tkim. komunita­risti in individualisti, v katero so se vklju─Źila najve─Źja imena sodobne politi─Źne misli in ki je daljnose┼żno vplivala na koncept socialne dr┼żave, pravi─Źne dru┼żbe, dr┼żavljanstva, razmerja med dol┼żnostmi in pravicami dr┼żave in podobno. Urednika pri─Źujo─Źe knjige Shlomo Avineri in Avner de-Shalit, profesorja na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu in na uni­verzi Oxfor, sta bila tudi sama v ┼żariš─Źu te razprave in tako je nastalo danes ┼że klasi─Źno delo, ki predstavlja izbor spisov klju─Źnih zagovornikov komunitarizma in individualizma: Johna Rawlsa, Alasdaira MacIntyrea, Charlesa Taylorja, Michaela Sandla, Ronalda Dworkina, Roberta Nozicka, Amy Gutmann, Marylin Friedman, Willa Kymlicka, Davida Gauthierja, Michaela Walzerja in Davida Millerja. Njihovi prispevki odra┼żajo razli─Źne poglede na razmerje med posameznikom in dru┼żbo in preu─Źujejo njihove vplive na politi─Źno ┼żivljenje modernih dru┼żb. Medtem ko individualisti zagovarjajo primat pravic in nevtralnost politi─Źne oblasti, dru┼żbo pa razumejo kot prostovoljno zvezo, vzpostavljeno zaradi vzajemne koristi, komunitaristi trdijo, da posame­zniki ne morejo ┼żiveti lo─Źeno od svoje dru┼żbe, kulture in zgodovine in da je njihovo ┼żivljenje mogo─Źe razumeti le iz tega konteksta. V spremni besedi je dr. politi─Źnih ved Igor Lukši─Ź s Fakultete za dru┼żbene vede v Ljubljani strnjeno prikazal raz­voj komunitaristi─Źnih idej in njihovih razli─Źic v praksah ameriških, evropskih in azijskih dr┼żav. Delo je opremljeno z avtorskim in pojmovnim kazalom, bele┼żko o avtorjih in priporo─Źeno literaturo. V naš prostor prinaša doslej malo znano filozofijo komunitarizma, še vrednejši pa je njegov prispevek k razumevanju sodobnih debat o tem, kako dose─Źi dobro dru┼żbo.

iii.
Steven Lukes, tudi sam ugleden politi─Źni filozof in sociolog je z zgodbo o popotovanjih profesorja razsvetljenstva Caritata naredil za politi─Źno teorijo isto kot Gaarderjev [i]Zofijin svet[ei] za filozofijo. V filozofskem romanu, podnaslovljenem Komedija idej, je duhovito in barvito predstavil novejšo zgodovino zahodne politi─Źne filozofije in razli─Źne politi─Źne teorije in ideologije naše dobe. Junak tega romana - napisanega v duhu Voltairovega [i]Kandida[ei] ali Swiftovih [i]Guliverjevih potovanj[ei] - Nicolas Cari­ta, za─Źne svoje popotovanje z begom iz zapora v dr┼żavi Militariji, kjer je bil obto┼żen širjenja optimizma. Pomaga mu gverilska skupina Vidna roka, ki ga pošlje na misijo: najti najboljši mo┼żni svet. Caritat obiš─Źe dr┼żave, ki jih ni najti na naših zemljevidih: Utilitarija, Komunitarija, Proletarija, Libertarija in Egalitarija; v spremstvu duhovnih sogo­vornikov, klasikov razsvetljenstva, Condorceta, Kanta, Huma, Rousseauja in drugih do┼żivlja grenko izkustvo do fa­natizma prignanih udejanjanj politi─Źnih idej. Na Caritatovi poti se tako sre─Źamo ne le s klju─Źnimi idejami razsvetljenskih mislecev, ampak tudi soo─Źimo s koncepti sodobne demokracije, kot so svoboda, pravi─Źnost, enakost, strpnost, solidarnost in druge. Ta domiselni sprehod skozi sodobne idejne in socio-politine razprave sicer meri v prvi vrsti na (bodo─Źe) huma­nisti─Źne izobra┼żence, ki bodo v njem našli tudi nazorno sliko, kako se teoretske politi─Źne ideje, kot npr. iz dela Komunitarizem in individualizem, udejanjajo v prakti─Źnem ┼żivljenju modernih dru┼żb in dr┼żav, kot roman pa je pravzaprav brez omejitev publike.


kontakt: zps.vlasta@email.si
« nazaj


MESSAGE TO OUR VISITORS
We don't care who you are, or what ethnic, religious or other identity status you represent, we are all red on the inside. However, if you come to Gromka and show no respect to the people (fellow visi...
[ preberi ve─Ź... ]




layout:vax - 2008 - code:primz