Drage gledalke/gledalci,

Oddaja [b]Terminal[eb] se po dveh letih umika s televizijskih zaslonov. Ker pa je zadnja edicija oddaje - ki bi morala biti na sporedu v sredo, 4. junija ob 22.55 na prvem programu - prestavljena na drug termin (namesto [b]Terminala[eb] lahko spremljate okroglo mizo s simptomatičnim naslovom [i]RTV na razpotju[ei]), bomo tokrat oddajo predstavljali v drugem kanalu in kontekstu. Off air edicija bo torej v Gromki na Metelkovi. Priložnost bomo izkoristili tudi za neformalne pogovore o kontekstu, ki ga je [b]Terminal[eb] poskušal vzpostaviti ter jasno, sentimentalnim reminiscencam.

Sicer pa [b]Terminal[eb] #20 prinaša tri nizkobudžetna found-footage dela, ki
jih druži soroden poetičen duh:

*Blicklust* izpod rok veterana avstrijskega eksperimentalnega filma
Dietmarja Brehma. Gre za del Brehmove filmske kompilacije Schwarzer
Garten, ki belezi njegove kreativne eksperimente z najdenimi podobami iz
razlicnih virov. Schwarzer Garten zaobjema ustvarjanje med leti 87-99,
Blicklust pa je najbolj reprezentativno in izcisceno delo omenjenega
opusa. Delo na opusu Scwarzen Garten je Brehm opisal takole:
>...Vzporedno z delom filma, ki se dotika problemov spolnosti in
nasilja, se v mnogih kratkih in dolgih filmih razvija tudi dolocena
matrika, skozi katero bom raziskoval razlicne kinematografske
manifestacije svetlobe. Poleg filmskih pa obstaja se nekaj drugih
premislekov, ki se ticejo graficnega in slikarskega dela, tako na
platnu, kot na ekranu.<

*The Wild Gunman*, nevroticni prvenec ameriskega avtorja Craiga
Baldwina, katerega izvirnih cut&paste prijemov se ne bi sramoval niti
notoricni Guy Debord. Baldwinovo delo premore vertovovsko disciplino v
montazi in tempu, ki postane kljucno gibalo in princip njegovega
kasnejsega dela (RocketKitKongoKit, Tribulation 99, ?O No Coronado!,
Spectres of the Spectrum). Znacilen je tudi Baldwinov fiktivni
etnografizem - v tem primeru ameriskega mita - ki ga anarhicno in z
veliko mero sarkazma razstavlja na bizarne semanticne prafaktorje.

*Zaznamovanci*, misteriozna domaca gverilsko anonimka, hkrati berljiva
kot film javne umetniske akcije, posnet po istoimeni pesmi Srecka
Kosovela, ali pa svetobolna meditacija urbane odtujenosti, ki jo pred
zdrsom v afektirano brezno resi koncna injekcija zdravega retroaktivnega
humorja.