PREDSTAVITEVPROGRAMNOVICELOST&FOUNDKONTAKTARHIVGALERIJA











torek, 11. oktober 2005

21:30 - Torkovi literarni večeri
Branje revije LITERATURA: JESENSKI CIKEL

POEZIJA IN GLASBA
MILAN DEKLEVA (pesmi)
Gostja po Deklevovem izboru ŠPELA KUCLAR (pesmi)
ZLATKO KAU?I? (glasbena improvizacija na pesmi)

â€c MILAN DEKLEVA se je rodil v Ljubljani leta 1946. Je pesnik, dramatik, publicist, skladatelj … (tudi igralec ragbija). Bil je urednik Tribune, Radia Študent, Študentskega kulturnega centra, član glasbene skupine Salamander, komponiral je scensko glasbo, bil je časnikar pri Dnevniku, zdaj je urednik na televiziji. Na ljubljanski filozofski fakulteti je diplomiral iz primerjalne književnosti in literarne teorije. Poleg dramatike, otroške poezije, proze in esejev piše tudi (in predvsem) liriko. V njegovi malhi so mnoge pesniške zbirke: Mushi mushi (1971), Dopisovanja (1978), Nagovarjanja (1979), Narečje telesa (1984), Zapriseženi strah (1987), Odjedanje božjega (1988), Panični človek (1990), Preseženi človek (1992), Kvantaški stihi (1994), Šepavi soneti (1995), Sosledja (2001), Glej medenico cvetne čaše, kako se razpira (2001), V živi zob (2003). Prejel je nagrado Prešernovega sklada in Jenkovo nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta 1990 (Panični človek). Dekleva piše tudi spremne tekste k pesniškim knjigam in eseje o poeziji (O trnu in roži). Za gostjo je izbral Špelo Kuclar, ki jo bo na literarnem večeru tudi predstavil.

»S prekopavanjem jezika ne bomo ustvarili pesmi. Pesem je nadzorovana tišina.« (Milan Dekleva)
»Poezija ni tekmovanje za popolnost, je izpopolnjevanje jezika. Poezija nima ničesar nad seboj, ob sebi, zoper sebe: njeno nikogaršnjost lahko preizkusite tako, da napišete pesem.« (Milan Dekleva)
»[V]sak hip nastajajo nove pesmi. ?emu? Ker še vedno obstaja drobceno upanje, da v neki pesmi, v nekem genialnem skladju besed […] del lahko zaobjame celoto.« (Milan Dekleva)
»Ako me lastne misli ne pripeljejo nikamor, / berem tuje, ki me odvedejo tja, kamor nočem.« (M. Dekleva)

»[D]eklevovska sinteza resnobne usodnosti, fine ironije, emotivne sugestivnosti, »jezikavega vrhunskega dvoumja« in džezovskih sekvenc pravzaprav ves čas pripoveduje zgodbo o tem, kako »dolgo se človek / privaja čudežnemu!«. Drugo ime za čudežno je »volja biti«. A tudi to ni dovolj. Dekleva prenikavo, v maniri svoje nekonformistične paradoksije, dodaja: »volja biti tu za zmeraj in nikoli več«. (Matevž Kos, z zavihka zbirke Jezikava rapsodija / Improvizacije na neznano temo)


â€c ŠPELA KUCLAR se je rodila 26. 12. 1972 v Ljubljani. Končala je študij filmske in televizijske režije na AGRFT. V mladinskem programu Televizije Slovenija je ustvarila oddajo Na liniji, režirala je oddaje Poglej me, Študentska ulica, Modro, Glasbena šola šala … V dokumentarnem in izobraževalnem programu je posnela veliko dokumentarnih filmov, med drugimi tudi filma Totalna revolucija, dokumentarni film o punku pri nas, in Tolkalec, portret tolkalca Zlatka Kaučiča. Napisala je scenarij za humoristično nanizanko Peta hiša na levi. Režirala je pesniške spote Poezija spoti. V času študija filmske režije ji je izšla prva pesniška zbirka Monalise (Založba Karantanija, 1991). Njen dokumentarni film Bajazid – ?lovek bomba je prejel študentsko Badjurovo nagrado in posebno nagrado na festivalu v Celovcu. Mladinski roman Ne bom več pobegnila (Založba Karantanija, 1997), ki je tudi nastal v času študija, se je uvrstil na tretje mesto najbolj branih mladinskih romanov. Sedaj izhaja serija slikanic Deževnikarji. Njen prvi mladinski celovečerni film ivljenje kot v filmu bo končan predvidoma do konca leta 2005. Špela bo predstavila nove, še neobjavljene pesmi.


â€c ZLATKO KAU?I?

»Tolkalec Zlatko Kaučič je eden izmed tistih glasbenih kreativcev, umetnikov, ki nenehno stremijo po novem, navdihujočem in nekonvencionalnem. Spada v avtohtono in obenem pri nas skorajda izumrlo vejo drznih glasbenikov, ki jih je podrepna, mala Slovenija prezrla. V pomanjkanju razumevanja v matični deželi je Kaučič večkrat romal v tujino, se tam veliko učil, ustvarjal, muziciral ter spoznaval somišljenike iz raznovrstnih glasbenih logov, ki so razumeli njegovo samosvojo lirično umetniško senzibilnost. Ta je postala sestavni del zvočnega izraza številnih svetovnih mojstrov džezovske godbe in improvizacije, denimo pokojnega velikana sopranskega saksofona Stevea Lacyja. Srž njegove godbe temelji na kreativi kot ključnemu postulatu njegovega ustvarjanja. Ta izvira iz multikulturnosti v umetnosti, iz umetniškega izraza, ki ne pozna meja in omejitev, temveč temelji na srečevanju. Zlatko ga udejanja tako v zasedbah manjšega intimnega formata (duo, trio ali kvartet) kot tudi v orkestrskih delih. Pri tem lahko posega v polja drugih umetnosti kot viru inspiracije, s svojo glasbo barva glasbene palete v slikarski maniri ali pesniška občutja zliva v godbeni jezik (kot so njegove odslikave poezije briškega rojaka Alojza Gradnika in kraške sorodne duše Srečka Kosovela).
V zadnjih letih je Kaučiča nemirni kreativni duh vodil do številnih mednarodnih sodelovanj, med njimi z vrhunskim violinistom Alexandrom Balanescujem (vodjo Balanescu Quartet) in pionirjem evropskega svobodnjaškega jazza, saksofonistom Petrom BrA¶tzmannom. Zlatko Kaučič tudi imenitno poučuje in prenaša svoje izkušnje na mlajši rod v svojem večjem ansamblu Combo, plemeniti godbo mlajšega domačega jazzovskega strunarja Sama Šalomona, ob tem pa vedno bolj ob raznorodnih zvokih številnih glasbenih tradicij sledi zvenu in odmevu poezije. Tako se je v nedrjih njegove glasbe letos znašla poezija Jureta Potokarja, Srečka Kosovela, Milana Dekleve in Nevina Birse ...« (Luka Zagoričnik)

Diskografija:

Emanuele Cissi/ Nicola Muresu/ Zlatko Kaučič: How Deep Is The Ocean; 2005
Različni izvajalci: Zvočni Izviri; 2003
Zlatko Kauič, Zlatko Kaučič Combo, Achille Succi, Christina Zavalloni, Bebo Ferra, Ares Tavolazzi, Nino Mureščič, Nikola Matošič
Zlatko Kaučič: Zlati ?oln; 2002
Steve Lacy, Jean-Jacques Avenel, Paul McCandles, Bruno Cesselli, Ljubljanski madrigalisti, All Capone Štrajh trio
Collettivo Leon: Astolfo sulla luna; 1999
Zlatko Kaučič, Antonio Marangolo, Achille Succi, Marco Tamburini, Roberto Bartoli, Francesco Lanza
Zlatko Kaučič & Mauro Negri: Squarci; 2000
Quartetto Orizzontale: st; 1998
Zlatko Kaučič, Antonio Marangolo, Ares Tavolazzi, David Boato
Zlatko Kaučič: Emotional Playgrounds; 1998
Kenny Wheller, Gianluigi Trovesi, Bruno Cesselli, Paolino Dalla Porta, Mešani zbor RTV Slovenija
Zlatko Kaučič & Mauro Negri: Glasba za Romana; 1997
Zlatko Kaučič: Round trip; 1994



« nazaj


MESSAGE TO OUR VISITORS
We don't care who you are, or what ethnic, religious or other identity status you represent, we are all red on the inside. However, if you come to Gromka and show no respect to the people (fellow visi...
[ preberi več... ]




layout:vax - 2008 - code:primz