PREDSTAVITEVPROGRAMNOVICELOST&FOUNDKONTAKTARHIVGALERIJA





torek, 15. november 2005

21:30 - Torkovi literarni večeri
Branje revije LITERATURA

BORIS A. NOVAK (poezija)
Borisova izbrana gosta MAJA VIDMAR (poezija)
in MATEJ KRAJNC (poezija + glasba)
Pesniki treh generacij, glasba onkraj generacij.

BORIS A. NOVAK (1953) je pesnik, dramatik, esejist, prevajalec, mladinski pesnik in pisatelj, predavatelj. Otroštvo je preživel v Beogradu. Na ljubljanski filozofski fakulteti je študiral primerjalno književnost in filozofijo. Kot dramaturg je delal v Drami SNG v Ljubljani. Bil je urednik otroške revije Kurirček in leposlovnega programa za mladino pri založbi DZS. Urejal je Novo revijo, ob izidu sporne 57. številke je bil glavni in odgovorni urednik. V devetdesetih je predsedoval slovenskemu PEN-u. Doktoriral je iz primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer zdaj predava. Njegova doktorska dizertacija Recepcija romanskih pesniških oblik v slovenski poeziji je leta 1995 izšla pri Založbi Obzorja pod naslovom Oblika, ljubezen jezika. Njegove pesmi so prevedene v tuje jezike in v knjižnih izborih objavljene v tujini. Je avtor priročnikov Oblike sveta, Oblike srca, Simbolistična lirika. Prevaja francosko liriko (MallarmA©, ValA©ry, Verlaine ...), ameriško in angleško poezijo. Prejel je več priznanj in nagrad: zlata ptica, nagrada Prešernovega sklada, Jenkova nagrada, Sovretova nagrada, zlati znak ZRC SAZU. Objavil je več kot 40 knjig, naštejmo nekaj novejših: Alba (1999), Odmev (2000), Odsotnost (2000), uredil je antologijo Moderna francoska poezija (2001), arenje (2003), uredil knjigo Sonet (2004), Obredi slovesa (2005). Boris A. Novak je pisec številnih spremnih tekstov h knjigam in mentor mnogim študentom pri pisanju diplomskega dela.

»S skrajno osebnim, boleče zrelim in izpovednim tonom nadaljuje, poglablja in razširja poetiko prejšnje zbirke Mojster nespečnosti, [...] za katero je avtor prejel ugledno Jenkovo nagrado. Rdečo nit nove zbirke pa tvorijo ljubezenske pesmi, ki odpirajo novo stran v književnosti slovenske erotike.« (iz spremnega teksta k Albi, 1999)

MAJA VIDMAR (1961) je pesnica. Otroštvo je preživela v Novi Gorici, kjer je končala gimnazijo, v Ljubljani, kjer sedaj živi in dela, pa je nadaljevala šolanje na slovenistiki in primerjalni književnosti. e mlada se je izpostavila z revijalnimi objavami. Pesniški prvenec Razdalje telesa, ki je izšel leta 1984, je slovenska kritika zelo dobro sprejela, pesmi pa so avtorico označile za erotično pesnico. Način vezave, druga zbirka, je iz leta 1988. Ihta smeri, izbor iz prvih dveh zbirk, pa je izšla leta 1989. Leta 1991 je sodelovala v almanahu Prelivanja. Njena poezija je prevedena v hrvaščino, srbščino, italijanščino, angleščino, nemščino. Maja Vidmar sodeluje na slovenskih literarnih večerih in festivalih, kot predstavnica slovenske poezije pa tudi v tujini. Po daljšem premoru ji je leta 1998 pri Novi reviji v zbirki Samorog izšla tretja pesniška zbirka Ob vznožju. Letos pa je pri Centru za slovensko književnost v zbirki Aleph ugledala luč sveta nova pesniška zbirka Maje Vidmar, naslovljena Prisotnost. Maja Vidmar je bila z njo nominirana za Veronikino nagrado 2005.

»Pesmi v rokah Maje Vidmar postanejo nekaj čudežno lepega: oblikuje jih z neizmernim občutkom za neizrečeno (in neizrekljivo), za napetost med besedami, z nenadnimi preobrati, s prelomi, ki vozljajo mrežo (pred- in med-)pomenov – besedne (Ariadnine?) niti, zanke okoli niča. [... G]re za humor paradoksa […] kot tkiva življenja, ki v pesmi subjekt osvobaja od zakonov usode (ali sA!mo-prisile?) in rahlja krvavo, telesno zaresnost in dokončnost (do)živetega / napisanega. […] Skratka, govorica, v kateri nam bo zavdano z navadnimi besedami, da bo »hrsknila kakor napolitanka« tudi naša kabina vsakdanjosti, moreče (ne)prisotnosti, in bomo hvaležni – za bolečo, a osvobajajočo prostost teh pesmi.«
(Barbara Korun, iz spremnega besedila za Prisotnost)

MATEJ KRAJNC, rojen leta 1975 v Mariboru, živi in ustvarja v Celju. Z literaturo se je začel ukvarjati leta 1982, objavlja od leta 1986. Je član Celjskega literarnega društva, Društva mladih jezikovnih ustvarjalcev in Društva slovenskih pisateljev. Po končani celjski I. gimnaziji se vpiše na primerjalno književnost filozofske fakultete v Ljubljani. Je pesnik, prevajalec, kantavtor. Ukvarjanje z mnogimi interesnimi področji kaže njegovo renesančno naravo. Pesniške knjige: Moja pesem je moje življenje (1988), Vrednote pomladnega jutra (1990), ongliram s sabo (1992), Stopinje zadnjih let (1992), Trenutki življenja (1997), Razpoloženja (1998), Medmavričje (2000), Vsakdanjost (2003), Umila me je neka čudna rosa (2004). Prevodi: Lirika Bruca Springsteena (2000), Pesmi Elvisa Preslyja (2002), Leonard Cohen: Stolp pesmi (2004). Kratka proza: Prijatelja, kratke zgodbe, šmarnice za mladino (1995), Zgodbe iz prve roke (2003). Na spisku sledita še obsežna diskografija in letošnji roman ...

»Matej Krajnc z lahkoto obvlada jezikovne in formalne, ritmične in evfonične (rima), pomenske in čustvene razsežnosti sonetne forme. [...] Sleherni pesnik potrebuje relevantne izdaje svojih besedil, ki odmevajo v prostoru, saj je poezija – tudi – komunikacija. Ta izdaja bodi rezime njegovega dosedanjega pesnjenja in iztočnica, odskočna deska za naprej! O Mateju Krajncu bomo še slišali.« (Boris A. Novak, iz spremnega teksta k pesniški zbirki Umila me je neka čudna rosa)



« nazaj


MESSAGE TO OUR VISITORS
We don't care who you are, or what ethnic, religious or other identity status you represent, we are all red on the inside. However, if you come to Gromka and show no respect to the people (fellow visi...
[ preberi več... ]




layout:vax - 2008 - code:primz