Osnovna ideologija medijsko-politične ritem sekcije, ki je dajala tempo slovenskemu približevanju in vstopanju v EU, je bila prezir do vsega, kar je bilo označeno kot balkansko: kolektivizem, zaprtost, nestrpnost, nasilnost, odvisnost od države, odsotnost zdrave podjetniške pobude … Po drugi strani je Evropa simbolizirala nasprotje »balkanskih vrednot«: odprtost, podjetnost, izvirnost, individualizem, mir in demokracijo pa tudi socialno blagostanje. Proces evropskih integracij je bil protisloven. Evropa si je v devetdesetih letih, ko so se ji nove postsocialistične države mrzlično poskušale približati, pospešeno prizadevala za ukinitev svojega socialnega modela in za povečevanje demokratičnega deficita.
 
Če evropske vrednote prevedemo v ekonomski žargon, dobimo osnovno vodilo sodobne evropske politike – konkurenčnost. Njene tri osnovne prvine – fleksibilizacija trgov delovne sile, liberalizacija mednarodne trgovine ter privatizacija javnih institucij in družbene infrastrukture – natančno ustrezajo trem klasičnim protitendencam tendenci k padanju profitne mere. Ambiciozen načrt, da bi iz Evrope do leta 2010 naredili najbolj dinamično in najkonkurenčneje gospodarstvo na svetu, je propadel. Namesto tega se je Evropa znašla v dolgotrajni recesiji.
 
Četudi se je evropska integracija očitno izkazala za slepo ulico, različice evropske ideologije še vedno prepogosto določajo in omejujejo zamišljanje poti iz krize in družbeno-političnih alternativ. Danes prevladujoča verzija evropske ideologije je vera v politično kulturo in pravno državo kot rešitvi pred domnevno balkanskostjo in »komunističnimi« refleksi političnih elit.
 
Primož Krašovec (1979) je urednik, publicist, prevajalec in najemniški raziskovalec iz Ljubljane.