Brecht v Asakusi (Asakusa no Brecht)

scenarij in režija Jòraku Gianni Gebbia
produkcija Objet-a
nastopajo Ayachi Claudel, Safi, Sonoda Ikumi, Asakusa Jinta, Baron, Ronsan, Cherry Typhoon, Barbara Murata, Takeda Mayu, Pyramidos ...

Naš gost, ki je poleg vsega tudi budistični mojster, nas v svojem oniričnem road-movieju popelje skoz zelo posebno nočno življenje v tokijski četrti Asakusa. Pri tem sledi mitski figuri "Buda iz prihodnosti" in nas v obliki "nočnega dnevnika" zapelje v nore japonske sanje. Asakusa je že od 20. in 30. let XX. stoletja "floating world", umetniška četrt, polna teatrov in kabareta, kjer ne manjka niti najobskurnejših in mejnih reči, predvsem pa strasti, posebne zabave in želje ... V Asakusi se je vzgojil tudi slavni japonski filmski režiser Takeši Kitano.

napovednik filma:

http://www.youtube.com/watch?v=IcXRpwMhPhU

+

Panopticon solo

Inspiracija: Jeremy Bentham, Michel Foucault, Julan Assange. Stara in nova muzika se soočita v rahlo unheimlich maniri s krožnim dihanjem in ceneno elektrofonijo.

Intrigantni pihalec in skladatelj Gianni Gebbia je doma iz Palerma na Siciliji - njegov oče je bil zelo izpostavljen sodnik, saj je odkrito sodeloval v pregonih mafijskih združb. Gebbia igra altovski in sopranino saksofon, ki ju kdaj pa kdaj obogati z drobnimi zvočili in elektrofonijo. Že zelo mlad je razvil dve vzporedni dejavnosti - glasbeno in organizacijsko-pedagoško. Danes se precej ukvarja z lacanovsko psihoanalizo in je budistični mojster, zato ga večkrat srečamo tudi pod imenom Jòraku Gianni Gebbia.

Leta 1990 se je na povabilo Josta Gebersa prvič predstavil na slavnem Total Music Meeting v Berlinu, kjer so tistikrat igrali še Steve Lacy, Lindsay Cooper, Dietmar Diesner in Rüdiger Carl. Veščak Steve Lacy ga je po slišanem spodbudil k novim raziskavam saksofonske igre, in to je Gebbia poslej razvil in še razvija do obisti z rednimi gostovanji po vsej Evropi, ZDA in na Japonskem. Kritika ga postavlja ob bok še dvema mojstroma iz iste, torej "druge" generacije improvizatorjev - Ned Rothenberg in John Butcher. Poleg svoje specialnosti, ki je prav solistična igra, ima na posnetkih še brez števila duov (s kolegi - Evan Parker, Michel Doneda, Alessandro Bosetti, Jon Raskin, Kacura Jamauči, Louis Sclavis, Petras Višniauskas, Vitas Labutis ...), nastopa v večjih zasedbah, med prelomnimi albumi pa gre omeniti vsaj vrhunsko ocenjeni Cappuccinni Klang, kjer v triu z Gebbio igrata še danes že pokojni basist Peter Kowald in tolkalec Günter "Baby" Sommer. Med izjemnimi Gebbievimi solističnimi deli so Body Limits, H-Portraits, Daruma's Call in Arcana Maior Sonic Tarots Session.

Gebbia zelo intenzivno preučuje sicilijansko in japonsko muzično tradicijo. V Palermu je ustanovil združenje za sodobno muzike Curva Minore, igral v mični zasedbi Terra Arsa, v udarnem Trionacria, precej je poučeval mladino in na lokalni ravni zelo po svoje igral jazzovske standarde. Njegov nedavni prispevek k sicilijanski muziki je album Sicilian Chants.

Gebbievo muziko imajo zelo radi tudi plesalci, plesalke butoh smeri - Masaki Ivana, Tadaši Endo, Akiko Takada, Sonda Ikumi, odločno je navdušil tudi Vanesso Redgrave in Pino Bausch.

http://objet-a.bandcamp.com/releases