[b]Friderik Klampfer: KLONIRANJE IN ETIKA USTVARJANJA NOVIH ?LOVEŠKIH BITIJ[eb]

Redko kaj je ob izteku 20. stoletja vzbudilo toliko strasti in zdramilo domišljijo toliko ljudi kot podoba ljubke ovce Dolly, ki je skupaj s poročilom o prvem uspešnem kloniranju kakega sesalca obkrožila svet leta 1997. Ko je kmalu za tem odjeknila še novica, da so znanstveniki tik pred rešitvijo uganke o človeškem genomu, so postale nekoč blodne obljube o načrtni zasnovi, ustvarjanju, gnetenju in oblikovanju novih človeških bitij nenadoma otipljiva resničnost, kloniranje pa nov, priročen objekt strahov in bojazni do znanosti že tako ali tako nezaupljive laične javnosti.
Kloniranje, v obeh svojih funkcijah, tako terapevtski kot reproduktivni, seveda zastavlja vrsto filozofskih, moralnih, antropoloških, socioloških, pravnih itd. vprašanj in dilem. Bolj kot katero koli drugo znanstveno odkritje in tehnološka inovacija nas sili v revizijo samih temeljev našega samodojemanja in samovrednotenja. Je pa tudi zgled za izkrivljeno, z arhaičnimi religioznimi predstavami in iracionalnimi strahovi obremenjeno, praviloma neinformirano in zato velikokrat brezplodno javno razpravo. V predavanju bosta enakovredno predstavljena oba vidika razprave o kloniranju, vsebinski in kontekstualni.

[b]Dr. Friderik Klampfer[eb] predava etiko na Oddelku za filozofijo Pedagoške fakultete v Mariboru. Je avtor knjige Etiški pojmovnik za mlade (Aristej 2003) in vrste člankov s področja moralne in politične filozofije.