Idejna zasnova in priredba: Vlasta Jalušič, režija: Rok Vevar, strokovni svetovalec: Aldo Milohnič
Berejo: Savina Frangež, Gorazd Kovačič, Andrej Markovi?, Maja Pan, Dušan Rebolj, Miro Samardžija
Bralna uprizoritev in razprava

Organizacija in produkcija: Društvo Mesto žensk in Mirovni inštitut
V sodelovanju: Klub Gromka, AKC Metelkova mesto

Festival je posvečen nemško-ameriški politični teoretičarki judovskega rodu, Hannah Arendt. Letos oktobra mineva 100 let od njenega rojstva (14. 10. 1906 – 4. 12. 1975). Kdo je bila, kdo je Hannah Arendt? Poznavalci jo danes brez zadržkov uvrščajo med največje politične mislece zahodnega sveta. S svojimi deli Izvori totalitarizma (1951, 2003), The Human Condition oz. Vita activa (1958, 1996), Med preteklostjo in prihodnostjo (1961, 2006), On Revolution (1963), On Violence (1970) in The Life of the Mind (1978) je ustvarila enega najbolj referenčnih opusov politične misli 20. stoletja, ki seže daleč preko svojega časa. Njeno delo je zaznamovala in motivirala groza holokavsta, ki se mu je izognila z emigracijo v Francijo, nato pa v Združene države, kjer je predvsem kot avtorica in predavateljica (nazadnje na New School of Social Research) živela vse do smrti leta 1975. Leta 1961 je kot poročevalka časopisa New Yorker v Izraelu spremljala sojenje Adolfu Eichmannu in poročila kasneje izdala kot knjigo Eichmann in Jerusalem: A Report on the Banality of Evil (1963). Knjiga je vzbudila nedokončano in vedno bolj aktualno kontroverzo o »banalnosti zla« in korenito spremenila način razumevanja človeškega delovanja (human action), zla, terorja in kolektivnih zločinov v dvajsetem stoletju. Tako kot prej v Izvorih totalitarizma, je avtorica tudi tu neusmiljeno razkrivala zasnovo institucij in dejanja ljudi, ki so pripeljala do katastrof, kakršna je bil holokavst. Vprašanja, ki jih Hannah Arendt odpira v svojih zmeraj bolj aktualnih delih, predstavljajo radikalno rekapitualcijo in novo zastavitev razmerja med političnim izkustvom in vlogo politične misli (political thought).
(Pravkar je pri založbi Krtina izšla njena knjiga Med preteklostjo in prihodnostjo.)

»Novembra 1972 je Torontovsko društvo za preučevanje družbene in politične misli (Toronto Society for the Study of Social and Political Thought) organiziralo konferenco 'Delo Hannah Arendt' /The Work of Hannah Arendt/. Hannah Arendt je bila povabljena, da se udeleži konference kot častna gostja, vendar je odgovorila, da bi bila raje povabljena k sodelovanju. V treh dneh konference je kot odgovor na neposredna vprašanja, trditve, izzive ter prebrane referate v številnih izmenjavah argumentov spontano razkrivala številne vidike in slog svojega mišljenja. Ker smo načrtovali objavo razprave, smo jo na srečo tudi posneli,« pravi v uvodu v njen prepis njegov urednik Melvin A. Hill.
Ker je letošnji festival Mesto žensk posvečen Hannah Arendt, smo se odločili, da to razpravo oživimo v žanru »bralne uprizoritve«, ki je zadnja leta tudi v slovenskem gledališkem prostoru vse bolj pogost način predstavljanja dramskih tekstov. Seveda pričujoči tekst ni dramski, a vendar je strukturiran v dialog, ki priča o nekem vznemirljivem dogodku, ki nam prek pisave omogoča dostop do Hannah Arendt kot žive osebe, saj je njen intelektualni svet v tem primeru zapis neposrednega govora v razpravi. Zato smo se odločili, da dogodek rekonstruiramo. Vendar ne z dramskimi igralci, ampak z mlajšimi poznavalci njenega dela. Razprava je razdeljena v štiri tematske sklope z naslovi: »Mišljenje in delovanje«, »Mišljenje o družbi in politiki«, »Ameriška stava kot idealni tip« in »Politično mišljenje brez oprijemalne ograje«. Dogodku bo sledil pogovor.