Koncert sodobne elektro- akustične improvizirane glasbe

[b]Alessandro Bosetti[eb] (Italija)
solo (glas, laptop, slušalke)

[b]Giuseppe Ielasi[eb] (Italija)
solo (kitara, preparacije, elektronika)


Tokrat se v Defoniji s solističnima recitaloma predstavljata vodilna predstavnika kreativnih, sodobnih eksperimentalnih zvočnih struj v Italiji: kitarist, elektronik, improvizator in založnik Giuseppe Ielasi iz Milana in skladatelj, improvizator in zvočni umetnik Alessandro Bosetti iz Berlina …

ALESSANDRO BOSETTI

Bosetti je rojen l. 1973 v Milanu, v zadnjih letih pa živi in ustvarja v Berlinu, kjer je eden od nosilcev razvejanega in burnega dogajanja na eksperimentalni glasbeni sceni, predvsem v improviziranih zvočnih govoricah v razcepu elektro- akustičnih sozvočij, ki jih je glasbena žurnalistika nesmelo označila kot berlinski redukcionizem (Berlin Reductionism). Gre za reakcijo na starejše estetike v svobodno improvizirani godbi, kjer akcijo in gestikularnost zamenja drobnosluh, počasnejši zvočni lok, ki temelji na malih zvokih , občasno na meji slišnega v globoki relaciji med elektronskimi in akustičnimi zvoki. Na saksofonu je Bosetti tako razvil prepoznaven zvok, eksperimentalno govorico, ki prevrača zvočno zgodovino glasbila in ga postavlja v korelacijo s šumom, hrupom na sledi elektronsko proizvedenih zvokov in tekstur. Njegovo zgodnjo pot v sredini devetdesetih zaznamuje najprej svobodnjaški jazz, nato svobodno improvizirana godba, s preselitvijo v Berlin pa se njegovo igranje močno nagne k raziskovanju razširjenih tehnik igranja na glasbilo. Hkrati ga potegne v vode elektro- akustičnih kompozicij in raziskovanje elektronskih zvočnih medijev skozi demontažo besede.
Tokrat se bo predstavil v drugačni luči, z solističnim recitalom za glas in elektroniko (laptop in slušalke), z raziskujočimi abstraktnimi ''pesmimi'' v katerih raziskuje muzikaličnost govorjene besede, ki jo sprevrača v spontanih situacijah. Vsak nastop je edinstveno utelešenje različnih ''konceptov'' in relacij, ki se prežemajo med seboj v naključnem scenosledu: glas, konverzacija, intervju, nesporazum, zvočna antropologija, estetika relacij, odnosov, feedback (v obnašanju, komunikaciji in kot fizični, akustični fenomen), imitacija, itd ¦
Gre za komunikacijo več glasov hkrati, ki izrekajo abstraktno govorico skozi medij zvoka, performansa in akustike. Vanjo Bosetti vplete tudi rez v komunikacijski verigi, saj uporablja slušalke, s katerimi delno izstopi iz zvočne realnosti, ki jo kreira.
Nastopal je v Evropi, na Japonskem in v ZDA, njegove eksperimente v radijskem mediju so predvajali širom po svetu. Izdal je več kot dvajset plošč na založbah Nat Nat, Fringes, GROB, Potlatch in številnih drugih. V novem mileniju skupaj z še tremi glasbeniki vodi lastno založbo Bowindo.
Kot improvizator je član pomembnega berlinskega improvizatorskega ansambla Phosphor, snemal in igral pa je z naslednjimi glasbeniki: Annette Krebs, Giuseppe Ielasi, Michel Doneda, Achile Succi, Peter Kowald, Renato Rinaldi, GA1nter Christmann, Andrea Neumann, Ignaz Schick, Robin Hayward, Michael Renkel, Burkhard Beins, Axel DA¶rner, Bhob Rainey, Michael Thieke, Sabine Vogel, Boris Baltschun, Serge Baghdassarians, …

Izbrana diskografija:

Alessandro Bosetti quintetto: Re d' ottavi (CMC, 1995)
Alessandro Bosetti: Melgun (Erosha, 1997)
Alessandro Bosetti, Renato Rinaldi, Giuseppe Ielasi: Oreledigneur (Fringes/ Fusetron, 1999)
Alessandro Bosetti, Peter Kowald, Luigi Mosso, Astrid Weins: Postura (Fringes, 1999)
Alessandro Bosetti/Melgùn: La Macchina Che Moltiplica A Per Tre (Fringes, 1999)
Alessandro Bosetti, Cristian Calcagnile, Fabrizio Puglisi: '19/11/2000' (Bassesferec, 2001)
Phosphor: Phosphor (Potlatch, 2002)
Alessandro Bosetti & Annette Krebs: Paper- paper (Nat Nat, 2002)
Alessandro Bosetti & GA1nter Christmann: Parla (Nat Nat, 2002)
Michel Doneda, Alessandro Bosetti, Bhob Rainey: Places Dans L' Air (Potlatch, 2003)
Alessandro Bosetti & Annette Krebs: Alessandro Bosetti & Annette Krebs (GROB, 2003)
Alessandro Bosetti- Antje Vowinckel: Charlemagne, la vue attachèe sur son lac de constance, amoreux de l'abime cachA©' (Bowindo, 2003)
V/A: Berlin Reeds (absinthRecords, 2004) + Gregor Hotz, Rudi Mahall, Kai Fagaschinski
Schwimmer: 7 x 4 x 7 (Creative Sources, 2004)
Alessandro Bosetti: Zona (GROB, 2004)
V/A: Labor CD (Charhizma, 2004) solo in kot član Phosphor
Alessandro Bosetti, Michel Doneda, Boris Baltschun, Serge Baghdassarians: Strom (Potlatch, 2004)
Alessandro bosetti & Michel Doneda: Breath On The Floor (absinthRecords, 2005)
V/A: Musik In Deutschland 1950- 2000 (Edition Deutsches Musikrat, 2005) z Phosphor




GIUSEPPE IELASI

Strunar in elektrofonik, založnik in promotor Giuseppe Ielasi sodi med glavne prenašalce estetike svobodno improviziranega muziciranja ne le v Italiji, pač pa tudi v Evropi. Kitaro kot njegov prvenstveno glasbilo je prvič poprijel v letu 1988, ob tem pa kasneje v sferi improviziranih godb razvil samosvoj stil, ki znalsko povzema tradicijo, evolucijo in inovativne prvine igranja na strunsko glasbilo v kreativnih godbah. V zgodnjih obdobjih, ko je navezal trdne godbene stike s domačimi glasbeniki, denimo kontrabasistom Domenicom Sciajnom, kitaristom Cristianom Alatijem, tolkalcem Ruggerom Radaelom in pihalcem Alessandrom Bosettijem, je posnemal filigransko igro starejših evropskih kolegov, akcijsko improviziranje iz jazza izhajajočih improvizatorjev, a hkrati že razvijal zvočno senzibilnost, ki ga je počasi peljala na elektroakustično razpotje. Prvo ploščo je Ielasi zabeležil z kvartetom A.I.R.S. Potencial mlade italjanske zasedbe dveh kitar, tolkal in kontrabasa v primežu "žive elektronike" je navdušila Lea Feigina iz cenjene založbe Leo Records, da je izdal izjemno ploščo "plastovite godbe", filigranskega skupinskega improviziranja in odličnih solističnih pasusov. Ielasi je tedaj vzpostavil ustvarjalne odnose z britanskim čelistom Markom Wastellom, švicarskim pihalcem Hansom Kochom, grškim čelistom Nikosom Veliotisom in ameriškim tolkalcem Ginom Robairom. Od tedaj je redno muziciral z naslednjimi glasbeniki: Nmperign, Taku Unami, Fabrizio Spera, JerA´me Noetinger, Taku Sugimoto, Dean Roberts ...
V letu 1998 Ielasi ustanovi izjemno pomembno založbo in distribucijsko hišo Fringes Recordings, kjer s prenicljivim sluhom in okusom izdaja odlično, pomembno glasbo (med drugimi prvo ploščo tria Thomas Lehn/Radu Malfatti/Phil Durrant Beinhaltung, solistični recital kontrabasista Domenica Sciajna Broken Bridge, duo Kevina Drumma in Bhoba Raineya, kitarski solo Annette Krebs in pihalski recital Johna Butcherja Invisible Ear. V arhivski seriji pa najdemo celo francosko skladateljico Eliane Radigue (!) in američana Alvina Currana. Ielasi leta 2001 pri ameriški založbi Erstwhile izda v duu z Domenicom Sciajnom odlično elektronsko ploščo Right After in jo je imenitno nadgradil z elektronsko kompozicijo "Plans". V istem letu je remiksal klasiko sodobne glasbe XX. stoletja Frederica Rzewskega "Attica" in sodeloval na avant folk plošči novozelandskega kolega Deana Robertsa Be Mine Tonight za založbo Kranky. Pri tem pa se Ielasi še nikakor ne ustavi. Za dunajski Kunstradio je sodeloval v zvočni raziskavi radia kot medija v socialnem kontekstu; delo je opravil družno z zvočnimi umetniki iz različnih dežel - teoretik in praktik zvoka iz ZDA Brandon LaBelle, Japonec Minoru Sato, nemška nojz legenda Achim Wollscheid (šef založbe Selektion) in Francoz Michel Henritzi (šef založbe A Bruit Secret). V letu 1999 je za nacionalno radijsko postajo RAI pripravil izvedbo radijske igre Heinerja MA1llerja La Missione.
V zadnjih letih je izdal dve odlični plošči pri švedski založbi HA¤pna, čudovit in pretanjen spontan (improviziran) spoj minimalizma, nežnih kitarskih zvenov, prepletanja mehkih akustičnih in elektronskih zvokov, ki potujejo od konkretne godbe (musique concrete) do duba, v tej maniri pa se bo predstavil tokrat že drugič v seriji Defonija, saj je prvič pri nas nastopil v triu Mingi skupaj s pihalcem Michelom Donedajem in tolkalcem Ingarjem Zachom.
Plošče je izdal pri naslednjih založbah: Fringes Recordings, Leo Records, Sedimental, Sonoris, Kranky, Erstwhile, Stradivarius, HA¤pna, ...

Izbrana diskografija:

Alati/Ielasi/Radaele/Sciajno: I'm surprised ... (LEO Lab Records, 1997)
Ielasi/Rinaldi/Sciajno/Robair: May 15th (Fringes, 1998)
Ielasi/Rinaldi/Bosetti: Oreledigneur (Fringes/Fusetron, 1999)
Alati/Ielasi/Radaele: s/t (Sonoris, 2000)
Giuseppe Ielasi/Valerio Tricoli: untitled (Tape, Freedom-From, ZDA 2001)
Giuseppe Ielasi/Domenico Sciajno: Rigth After (Erstwhile, 2001)
V/A (Ielasi, Brandon Labelle, Achim Wollscheid, Minoru Sato, Michel Henritzi): Social Music (CD+book, Errant Bodies, ZDA 2002)
V/A: Analogue Compilation (Intransitive Records, ZDA 2003)
Giuseppe Ielasi: Attica Remix (F. Rzewski, Stradivarius, Italija 2003)
Dean Roberts: Be Mine Tonight (Kranky, 2003)
Giuseppe Ielasi: Plans (Sedimental, 2003)
Giuseppe Ielasi: Gesine (HA¤pna, 2005)
Giuseppe Ielasi: Giuseppe Ielasi (HA¤pna, 2006)
Giuseppe Ielasi & Howard Stelzer: Night Life (Korn Plastics, 2006)
Giuseppe Ielasi & EKG: Group (Formed, 2006)