Februarski homage Buzzu se izteka v najboljsi, a usodni druzbi - z
Nicholasom Rayem, tistim enfant terribleom klasicnega studijskega
Hollywooda, zaradi katerega se je bilo potrebno domisliti 'avtorske
politike', tistim Rayem, ki je Godarda-kritika tako prevzel, da je za
njegovo drugo pozabljeno mojstrovino, BITTER VICTORY (1957) trdil, da je 'kot sonce, pred katerim odvrnemo pogled', saj je 'resnica
zaslepljujoca'. Reziserja, za katerega je bil film - mnogokrat z ocitno
in boleco intenzivnostjo - podaljsek in hkrati eksorcizem druzbene,
politicne in intimne tesnobe, ki je nelocljivo spojena z znacilno
somracnimi mizanscenami in klavstrofobicnimi horizonti okolja, urbanega, 'naravnega' ali pac psiho-socialnega. A hkrati tudi tistim, zgodnejsim Rayem, pri katerem se nasilna vrenja v notranjostih trpincenih 'junakov' se lahko transformirajo v globoko poeticne in celo osvobajajoce podobe.

Ponedeljek, 26.02:
20.00 On Dangerous Grounds, Nicholas Ray, 1952, 82'

Vabljeni!