PREDSTAVITEVPROGRAMNOVICELOST&FOUNDKONTAKTARHIVGALERIJA

ponedeljek, 19. november 2007

19:00 - Filmski krožek Retrovizor in DPU
Filmski krožek

Pod mentorstvom [b]Gabriela Klingerja[eb], filmskega kritika, kuratorja in profesorja iz Chicaga, si bomo ogledali kratki film *Barres* Luca Moulleta in film *Hardly Working* Jerrya Lewisa.

*[b]Barres[eb], Luc Moullet, 1984, 14 min*
Lekcija kolektivne nepokorscine, ki se odvija v pariskem metroju.

*[b]Hardly Working[eb]**, Jerry Lewis, 1980, 91 min*
"Faktotum" iz latinscine, "fac totum" ("poceti vse; kdor je pripraven,uporaben za vsako delo") je znacilen lik ameriske tradicije. Taksen posameznik, ki je navadno nezadovoljnen s fizicnim delom in ki ga nosi iz ene sluzbe v drugo, je pogost v vseh razredih, se zlasti pa med umetniki in intelektualci, ki jim v sferah komercialnega ali akademskega zivljenja ne uspeva najbolje.

William Faulkner in Charles Bukowski sta, denimo, zamenjala vrsto banalnih sluzb, preden sta se znasla zaposelna v javnem sektorju kot postna usluzbenca (na osnovi teh izkusenj je Bukowski napisal svoje prvo delo). In podoben je lik Boja Hopperja (Jerry Lewis) v Hardly Working, brezposelni cirkuski klovn, ki najde delo kot crpalkar, kot natakar, kot prodajalec in kuhar, preden se koncno ne znajde tudi na ameriskem postnem uradu. Javni servisni sektor je zadnje zatocisce za posameznika,ki si prizadeva najti redno zaposlitev, a katerega cut za odgovornost je obenem mocno nacet.

Hardly Working je nastal v dobi reaganovske Amerike in Boja Hooperja je le tezko spregledati kot zamenjavo za vrhovnega javnega namescenca, Predsednika. Hooperjeva najstniska necakinja v filmu razglasi svojo zeljo, da bi postala klovnesa. "Mogoce pa," se popravi, "bom postala Predsednica. Mogoce pa bom postala oboje!" Hooper odvrne: "Zakaj pa ne? To je ameriska tradicija."*

****
Gabe Klinger *(rojen v Sao Paulu, Brazilija) zivi v Chicagu in deluje kot fimski kritik, ucitelj in kurator. O filmu kot izredni profesor predava na Kolumbijski visoki soli in na Visoki soli za umetnost in znanost na Narodni univerzi Louis. Njegova predavanja obravnavajo alternativno zgodovino filma, brazilski film in novi kitajski film. Klingerjev prvi odmevnejsi nastop na mendarodni kritiski sceni je bil v sklopu Berlinala leta 2004 (Talent Campus), sledile so objave v raznovrstnih filmskih revijah: Cinema Scope, Ekran, De Filmkrant, indieWIRE in Tren de Sombras. V zadnjem casu je prispeval besedilo za knjigo o Philippu Garrelu: Filmmaking Revealed (Festival de Cine de Donostia/Filmoteca Vasca). V vlogi ziranta je bil gost Viennala, mednarodnih filmskih festivalov v Riu de Janeiru in Buenos Airesu. Bil je tudi kurator Mary in Leigh Block muzeja za umetnost na Severozahodni univerzi in soustanovitelj Cikaskega filmskega foruma, ki zeli vspodbujati diskusijo o redkih, izzivajocih filmskih delih.



« nazaj


MESSAGE TO OUR VISITORS
We don't care who you are, or what ethnic, religious or other identity status you represent, we are all red on the inside. However, if you come to Gromka and show no respect to the people (fellow visi...
[ preberi več... ]




layout:vax - 2008 - code:primz