PREDSTAVITEVPROGRAMNOVICELOST&FOUNDKONTAKTARHIVGALERIJA







četrtek, 14. februar 2008

18:00 - Delavsko-punkerska univerza
Predavanje Luke Lisjaka Gabrijel?i?a

Luka Lisjak Gabrijelčič: TOTALITARIZEM KOT KONCEPT IN KOT IDEOLOŠKI ANTIOKSIDANT: KRATEK ZGODOVINSKI PREGLED

Slavoj ižek je v predgovoru k svoji knjigi »Did Somebody Say Totalitarianism?« pojem »totalitarizma« primerjal z reklamo za zeleni čaj. Zeleni čaj – tako gre klasični propagandni kliše – deluje kot antioksidant: uničuje proste radikale in s tem pomaga ohranjati zdravo telo. Mar ni tudi pojem »totalitarizma«, se vpraša filozof, skozi vso svojo zgodovino služil kot nekakšen ideološki antioksiodant, ki je pomagal krotiti proste radikale oz. svobodne radikalce (free radicals), da bi s tem ohranil zdravo družbeno telo? V predavanju bomo ižkovo retorično vprašanje vzeli zares in poskušali nanj kar najbolj izčrpno odgovoriti.

Vprašanje je vsekakor pertinentno. Odraža nejevoljo radikalne levice napram hegemoniji liberalnodemokratske »ideologije«, ki se je v zadnjih dveh desetletjih uveljavila v zahodnem javnem mnenju. Prevladujoča liberalnodemokratska paradigma se dejansko pogosto poslužuje pojma totalitarizma za delegitimizacijo ne le vsakršnega radikalnega političnega angažmaja, temveč tudi vsakršnega političnega koncepta, ki je v navzkrižju z osrednjo dogmo liberalnega svetovnega nazora: pojmom negativne svobode. Pri nas se je v zadnjih letih razširila še navada, da se »totalitarizem« uporablja kot mašilo na javnih govorih, številni slovenski zgodovinarji (pogosto taki, ki jim spogledovanja z liberalno ideologijo ne moremo očitati) pa so to besedo začeli uporabljati kot nadomestilo za temeljito historično analizo. Razširjeno prepričanje v krogih neinstitucionalne levice, da je »totalitarizem« le izgovor za nemišljenje, je torej razumljivo: izhaja namreč iz vsakodnevne izkušnje.

Kljub temu pa moramo na ižkovo retorično vprašanje odgovoriti negativno: ne, totalitarizem ni vseskozi služil kot ideologem za nekakšno »negativno apologijo imaginarnega liberalizma«, kot je zapisal trockistični filozof Daniel Bensa?d. Zgodovina tega pojma je mnogo bolj zapletena in tudi mnogo bolj zanimiva. V njej se prepletata dve težnji, ki ju ni vedno enostavno razločiti: želja po konceptualizaciji in skušnjava politične manipulacije. V predavanju bomo podali splošen pregled te zgodovine, pri čemer se ne bomo izognili ključnima vprašanjema: ali pojem dejansko ustreza neki zgodovinski stvarnosti in ali je bil titoistični režim res totalitaren? Za historizacijo koncepta totalitarizma bomo torej uporabili metodološke prijeme pojmovne zgodovine, kar nam bo omogočilo, da se iztrgamo iz začaranega kroga brezplodnih in ponavljajočih se polemik ter zavzamemo primerno distanco, ki je nujna za vzpostavitev resničnega dialoga s preteklostjo in za začetek procesa razumevanja.


Luka Lisjak Gabrijelčič je podiplomski študent zgodovine na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti. Diplomiral je iz zgodovine in italijanskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Za diplomsko delo »Razumeti totalitarizem: Interpretacije totalitarizma pri Hannah Arendt, Slavoju ižku in Viktorju Blažiču« je leta 2006 prejel študentsko Prešernovo nagrado. Trenutno dela kot mladi raziskovalec na evropskem projektu, namenjenem proučevanju zgodovine politične misli v Srednji in Vzhodni Evropi. Po političnem prepričanju je demokratični konservativec, njegovi filozofski apetiti pa se gibljejo med fenomenologijo in neotomizmom.



« nazaj


MESSAGE TO OUR VISITORS
We don't care who you are, or what ethnic, religious or other identity status you represent, we are all red on the inside. However, if you come to Gromka and show no respect to the people (fellow visi...
[ preberi več... ]




layout:vax - 2008 - code:primz