Filmski krozek DPU in Retrovizorja s prihodnjim ponedeljkom zacenja
svojo poslednjo etapo, v kateri se posveca tistim 'manjsinjskim'
filmskim izrazjem, ki jih povezujemo s kreativno in angazirano
samo-reprezentacijo ter polpreteklo zgodovino ameriske crnske skupnosti
? bodisi z njenimi bolj odlocno zanrskimi primerki (t.i.
'blaxploatation'), a tudi redkimi (a toliko bolj dragocenimi) deli, ki
se vztrajno izmikajo prevladujocim definicijam in pricakovanjem.

William Greaves ? zastopnik 'druge tendence' ? velja za renesancnega
moza crnskega filma v ZDA. Kot vsestranski ustvarjalec, pedagog in
organizator je spravil k zivljenju obilico podob, ki "dokumentirajo"
oziroma prikazujejo zitje in bitje crncev v ZDA, korenine in vrhove
njihovega samozavedanja, tudi kroniko njihovega osvobajanja.

Prikazujemo pa cisto njegov film, enega malih cude?ev filmske zgodovine
s se bolj cudnim naslovom *Symbiopsychotaxiplasm: Take One* (1968). Tema
zavedanja in samozavedanja tu postane bolj univerzalna in abstraktna.
Greaves preprosto obrne kamero nase, na filmske ustvarjalce in
ustvarjalni proces, na stvarnost, ki obdaja oboje, obenem pa kljub
vecplastnosti vse skupaj prikazuje na nenavadno naraven in pristen
nacin, kakor da mu podobe in misli tisti trenutek stopajo iz glave in
srca. V tem postopku, ki se sproti postavlja (postaja), se rise osrednja
tema odnosa med izmisljijo (dramo) in stvarnostjo.

Ogledu filma bo sledila razprava, ki jo bo vodil Vlado Skafar.

Vabljen(a)!


ponedeljek 12.5.
19.00: *Symbiopsychotaxiplasm: Take One*, William Greaves, 1968