Ogledali si bomo film "Days of Heaven" (1978) režiserja Terrenca Malicka. Pripoved je postavljena v ruralno Ameriko ob začetku 20. stoletja; vendar film, ki je prvenstveno ljubezenska zgodba, prevzema predvsem čudovit vizualen svet filma, torej tehnika, v kateri je film posnet. Mojstrski element filma gre zato pripisati ravno enemu od njegovih izraznih sredstev – fotografiji, ki je tako inkorporirana v izkušnjo gledanja, da hitremu gledalčevemu pogledu, saj ta film ponavadi dojema kot celoto, ponavadi uide. Darko Herič, sicer podiplomski študent zagrebške Akademije dramske umetnosti, bo po projekciji predstavil vpogled v filmsko fotografijo.

Direktor fotografije Nestor Almendros je v Nebeških dnevih za osvetljevanje scen uporabil naravno svetlobo. Tako je večina filma posneta v času t.i. “zlate ure” ali "magic hour", poimenovane po svetlobi, ki se pojavi za kratek čas po sončnem zahodu in kratko pred sončnim vzhodom. Za romantično vzdušje prevečkrat izkoriščano svetlobo “zlate ure” Almendros razume kot “evfemizem, ker dejansko ni ura, temveč največ 25 minut. To je trenutek sončnega zahoda, po sončnem zahodu in preden se dejansko znoči. Nebo je osvetljeno, vendar sonca ni več. Svetloba je mehka in čarobna. Zaradi nje smo lahko snemali le okrog 20 minut na dan, vendar se je vse izplačalo na ekranu.”
 
Nestor Almendros (1930-1992) je za Nebeške dneve dobil oskarja za najboljšo kinematografijo in bil nominiran še za tri druge nagrade. Snemal je z znanimi režiserji francoskega novega vala, Francoisom Truffaultom in Ericom Rohmerom.                

Darko Herič je podiplomski študent filmskega in televizijskega snemanja na Zagrebški Akademiji dramske umetnosti: www.adu.hr. Diplomiral je iz študija filmskega in televizijskega snemanjea na ADU v Zagrebu leta 2008. Snema kratke študentske filme in videospote.