PREDSTAVITEVPROGRAMNOVICELOST&FOUNDKONTAKTARHIVGALERIJA

─Źetrtek, 4. december 2008

18:00 - Delavsko-punkerska univerza
TOMAÄ HERGA: O NEUMNOSTI, DOBRIH NAMENIH IN INTIMNOSTI

»Dobre namene nujno doleti kazen,« je zapisal Deleuze. V njihovi naravi (natura; nativitas, rojstvo; postanek; narava; naiveté, naivnost, neizkušenost, otro─Źjost, preprostost, naravnost, neizumetni─Źenost; abotnost) je, da gredo predale─Ź. Vselej gredo predale─Ź, zato se velja vprašati, kje ali kdaj vznikajo dobri nameni, kolikor gredo vselej predale─Ź; v bli┼żini ─Źesa, na podlagi ─Źesa, za koga gredo vselej predale─Ź. ?e so mo┼żne poti do pekla tlakovane z dobrimi nameni, kaj je na njih dobrega?

Dobri nameni so dobri, ker so brez krivde, celo brez tesnobe, bi lahko rekli. Dobri so, ker so nedol┼żni (innocentia, neškodljivost; nedol┼żnost; poštenost; nesebi─Źnost). Dobri so tudi zato, ker jim ni Vse-Eno – za Drugega. Morda so nedoletni (indolentia; neob─Źutljivost za bole─Źine), vendar jim ni Vse-Eno.

Naivnost, nedol┼żnost in nedoletnost niso vrline, niso vrhovno dobro, zaradi katerega bi bilo vredno delati vse drugo, in v perspektivi katerega bi ┼żeleli vztrajati pri svoji dobroti. Nikjer ni re─Źeno, da dobri nameni ┼żelijo biti dobri, da ┼żelijo »sebe«, da ┼żelijo postati to, kar so: nikjer ni re─Źeno, da ne ┼żelijo, da bi jim bilo Vse-Eno. Kolikokrat smo ┼że bili pri─Źe izjavam tipa: »Moji nameni so bili dobri, presojaj me po njih – ne po mojih dejanjih in izjavah …«?

Rekli bomo, da so nedol┼żnost, naivnost in nedoletnost izrazi, v katerih dobri nameni izra┼żajo »sebe«. Toda kaj je v njihovih izrazih izra┼żeno, kolikor izra┼żajo »sebe«? Izra┼żeno ali izra┼żena je ┼żelja. Dobri nameni ┼żelijo. Äelja je shiza, na robovih katere dobri nameni tisto, kar ┼żelijo tudi vzdr┼żujejo pri ┼żivljenju, u┼żivajo, pou┼żijejo. Shiza jih lo─Źi od »sebe«. Kolikor so lo─Źeni od »sebe«, so dobri nameni v temelju indiferentni: popolnoma Vse-Eno jim je za Drugega, za »sebe« kot Drugega, za Drugega, kolikor jam─Źi za obrat k »sebi«.

Mogo─Źe je govoriti o to─Źki, v kateri se dobri nameni ne izra┼żajo, o to─Źki, v kateri ne najdejo izraza in so brezizrazni ter brezobrazni – to je to─Źka izra┼żenega, to je tisto (kar je z njimi) izra┼żeno – ┼żelja. V tej to─Źki so kar najdlje oddaljeni od nedol┼żnosti, naivnosti, nedoletnosti. V tej to─Źki jim nih─Źe ni dovolj blizu, da bi ga pustili k »sebi«: mati, o─Źe, brat, sestra, ljubljena oseba – Vse je preve─Ź blizu, Vse ┼żeli biti Eno – da bi (jim) bilo Vse-Eno. Onkraj izrazov »sebe« dobri nameni ne obstajajo: onkraj naivnosti, nedol┼żnosti, nedoletnosti dobri nameni ne tr─Źijo ob »sebe«, ampak ob svojega monstruoznega dvojnika, Enega, ob katerem je »bati-se-biti« (za Drugega) edini modus biti. Monstruoznih prikazni Enega, Tujca, Aliena, ki se dobrim namenom najbolj pribli┼ża v izkustvu groze, je ve─Ź, po Kantu in z Deleuzom pa bi lahko našteli vsaj tele: strahopetnost, nizkotnost, okrutnost in – neumnost.

Toma┼ż Herga je prijatelj konceptov in shizoanalitik.



« nazaj


POLETNI PROGRAM JUNIJ-AVGUST 2020
 Klub Gromka v sodelovanju z Galerijo Alkatraz z junijem o┼żivljamo Trg brez zgodovinskega spomina. Vabljeni v pop-up `prizoriš─Źe`, ki ga bomo vsaki─Ź napolnili z novo vsebino in kjer se ...
[ preberi ve─Ź... ]




layout:vax - 2008 - code:primz