PREDSTAVITEVPROGRAMNOVICELOST&FOUNDKONTAKTARHIVGALERIJA







nedelja, 5. julij 2009

22:00 - Defonija
KARANDILA GYPSY BRASS ORCHESTRA (Sliven, Bolgarija)

Dostojen zaključek defoničnega polletja v gromki zasedbi:

Angel Tičeljev - trobenta, tolkala, ravnatelj bande
Kuti "Williams" Varbanov - trobenta
Zlatko Aleksandrov - trobenta
Angel "Memi" Kurtev - klarinet, zurna
Radko Demirev - altovski saksofon
Ivan ?erkezov - baritonska tuba
Nasko Ljubenov - basovska tuba
Božko Dimitrov - tupan (basovski boben)
Ivan "Tarato" Demirev - mali boben, rototomi
Jasen Kurtev - basovska kitara
Ilija Džurov - tarabuka
Angel Džurov - tarabuka
Anita Christy - glas

Viktor Lilov - upravnik (Messechina Music)

vstopnina: 6.- evrov

Posebno obvestilo: Spričo velikega zanimanja za koncert sprejemamo rezervacije, pišite nam na elektronski naslov defonija@gmail.com. Rezervirano vstopnico potem kupite na dan koncerta najkasneje do 21:30!

http://www.myspace.com/defonija
http://www.klubgromka.org/
http://www.myspace.com/klubgromka
http://www.metelkova.org

Ko ne bo več godbe v živo, bo z vami DJane Didipoka!

http://www.myspace.com/didipoka
http://www.gipsyjungle.com/2008/02/didipoka.html

Vrača se zasedba, ki je Metelkovo pretresla (le kdo bi lahko pozabil tak datum!?) 11. septembra 2001 in noč zatem med zadnjimi mirno prespala v razsutem zaporu, preden so iz njega naredili hostel Celica ...

Danes ena izmed najuglednejših ciganskih band v Bolgariji - in širše - je najpoprej pol stoletja delovala kot priložnostna skupina "za poroke in pogrebe". Ko jo je leta 1994 od svojega očeta prevzel Angel Tičeljev, strasten ljubitelj jazza in afriških godb, je takoj začel z vsakdanjimi vajami in rednim delom. Karandila je še istega leta nastopila na slavnem Romfestu v Stari Zagori. Ime si je nadela po prelepem krajinskem parku v bližini mesta Sliven - nekaj več kot 100.000 duš zelo mešanega turško-romsko-slovanskega življa - na jugovzhodu Bolgarije (sama beseda Karandila je sicer turškega izvira). Banda črpa svoj navdih iz arabske in turške godbe, kot so ju v te kraje zanesli in po svoje predstavili otomanski vojaški orkestri, v njej pa je čutiti tudi vpliv armenske in silno redke lokalne karakačanske melodike. Poleg tega se Karandila kajpak oslanja tudi na balkansko-romske in tradicionalne bolgarske muzike. Priljubljeni trobentar Angel Tičeljev iz Slivena je bando zbral z namenom, da obudi duha izročilne kolektivne bolgarske "trubke", a obenem revolucionira njen zven (sound), kakršen pač pritiče novim časom.

Karandila si je v dolgoletnem razvoju in s predanim delom zgradila zven, ki omogoča kar največjo repertoarno širino, tako da človek, recimo, nehote "prejme vtis, kako so pihalne godbe v New Orleans prišle nekje z Balkana in tam igrale na čast komandantu Cheju Guevari" (besede nekega nemškega recenzenta) ... Karandila suvereno obvladuje slog, v katerem se spretno namešajo elementi jazzovskega bebopa, hudimanega swinga in se v prepletu sučejo skoz "orientalski" groove. Banda je mednarodno uspela dobesedno čez noč, ko je njen zven v dokumentarnem filmu Gypsy Summer (koprodukcija s francoskim Canal+) ustrezno subtilno predstavil režiser Milan Ognjanov. Leta 1999 je orkester sodeloval na prireditvi "Jazz Across The Border" v berlinski dvorani Haus der Kulturen der Welt ... Leta 2000 je spremljal Gorana Bregovi?a na italijanskem delu turneje ... Zatem so začele deževati ponudbe, in Karandila je prekrižarila vso Evropo od Antwerpna do Prage, od Stockholma do Palerma ... Jeseni leta 2002 je predstavljala državo Bolgarijo na elitnem belgijskem festivalu "Europalia 2002", kjer je imela v dveh dneh reci in piši sedem nastopov na sedmih različnih lokacijah. Istega leta se je do tedaj izključno fantom pridružila priljubljena in nadarjena pevka Anita Christy (mimogrede: nečakinja legendarnega bolgarskega klarinetista Ramadana Lolova, enega izmed prvih, ki je tradicionalne bolgarske muzike snemal na gramofonske plošče iz šelaka na 78 obratov).

Karandila poleg priredb, ki se raztezajo od Memphisa, Bollywooda in podsaharske Afrike prek Egipta do revolucionarnih napevov iz zgodovine delavskega gibanja, igra tudi precej domače muzike, ki je navdihnila svetovno znane muzičiste, kakor sta Goran Bregovi? in Boban Markovi?. Poslušalstvo bo - poleg poziva "na poskok" - med njenim nastopom brez dvoma presenečeno tudi spričo izvirnega, ubranega, rahlo zamaknjenega, predvsem pa elegantno zamazanega zvena, ki ga lahko sproducira samo do konca profesionalna in predana orkestrska vzajemnost. 

http://www.myspace.com/karandila
http://www.messechina-music.com/
http://www.womex.com/virtual/messechina_music/karandila_gypsy_brass
http://www.sofiaecho.com/article/conducting-a-life-of-music/id_15224/catid_29
http://www.rootsworld.com/reviews/karandila.html

http://www.youtube.com/watch?v=A_Pffm7Ce1Q
 

 

 


kontakt: defonija@gmail.com
« nazaj

komentarji







MESSAGE TO OUR VISITORS
We don't care who you are, or what ethnic, religious or other identity status you represent, we are all red on the inside. However, if you come to Gromka and show no respect to the people (fellow visi...
[ preberi več... ]




layout:vax - 2008 - code:primz