Mirovni inštitut iz Ljubljane pri nas pripravlja ciklus predavanj iz VII. letnika Delavsko punkerske univerze. Letošnja tema je Ljubezen in politika. Namen tokratnih predavanj je problematizirati malodane nemogoč odnos med ljubeznijo in politiko. Predavanja bodo poskušala po eni strani tematizirati teoretska polja, ki so jih v preteklosti odpirali [b]Gandhi, Freud, Arendt, Marx, Rousseau, Avguštin, Sv. Pavel, Adorno, Foucault, De Sade, Lacan ...[eb]
Hkrati pa se bomo lotevali tudi praktičnih (in kritičnih) povezav med ljubeznijo in politiko: pornografije, gejevske in lezbične politike, umetnega oplajanje, ljubezenskega življenja komun, politike družine, itd. ...


[b]�arko Puhovski:
Ljubezen kot radikalno zlo. Pogubnost politične emocionalizacije v XX. stoletju.[eb]

"Osnovni namen predavanja je pokazati, zakaj je ljubezen politično najnevarnejše čustvo, ob predpostavki, da je 'emocionaliziranje' sistemska aporija sodobne politike. 'Emocionaliziranje' namreč omogoča:

1) načelno izmikanje racionalizaciji izjav, stališč in politik;
2) politično ceneno privrženost kateri koli politični opciji;
3) načelno neodgovornost politikov;
4) upravičevanje ubijanja 'drugih'.

Ljubezen nenazadnje omogoča narediti zločin s čisto vestjo.

� a r k o P u h o v s k i (rojen 1946) je po dveh letih študija fizike odšel v Nemčijo, a se je leta 1968 vrnil in vpisal na Fakulteto za politične vede. Leta 1973 je postal asistent na Inštitutu za filozofijo Univerze v Zagrebu, od leta 1975 pa predava filozofijo politike na zagrebški Filozofski fakulteti. Kot profesor je gostoval na univerzah v Berlinu, Frankfurtu, Londonu, Brigthonu, Celovcu in Valenciji. Je član zveze Ethikon Instituta iz Los Angelesa in znanstveni direktor Evropske univerze za mir v Stadtschlainingu v Avstriji.

Puhovski je bil urednik raznih časopisov: Ideje (1970-3); Kulturni radnik (1971-82); Praxis (1973-5); Teka (1975); Filozofska istraživanja (1980-6). Prevedel je niz knjig in študij iz nemškega in angleškega jezika, objavil pa več ko dvesto del iz filozofije politike, etike, filozofije kulture, filozofije prava in teorije socialne znanosti. Je soustanovitelj in programski utemeljitelj prve jugoslovanske alternativne politične organizacije UJDI (Udruženje za Jugoslavensku demokratsku inicijativu), ki je nastala leta 1988, in Hrvaškega helsinškega odbora (HHO), ki je nastal leta 1993. Od leta 2000 je predsednik Hrvaškega helsinškega odbora. Leta 1993 je prejel posebno nagrado Evropskega rektorskega kluba za delovanje za mir in proti ksenofobiji.