Družba, ki samo sebe vzneseno razglaša za družbo znanja, je v resnici vse bolj podobna družbi, v kateri je trg postal merilo vseh stvari, znanje trgovsko blago, izobrazba pa utopija. Tako se izobraževanje po eni strani vse bolj dojema kot nepogrešljivo sredstvo za uspešno tekmovanje tako podjetij kakor tudi nacionalnih gospodarstev na vedno bolj konkurenčnem globalnem trgu, po drugi strani pa kot trgovsko blago, katerega prodaja na trgu izobraževalnih storitev naj bi bila podvržena, tako kot vsako drugo blago, običajnim pravilom komercialnih transakcij. V tem kontekstu je šola vse bolj videna kot podjetje, izobraževanje in znanje pa nista več razumljena kot javno dobro, temveč kot zasebna dobrina s predvsem ekonomsko vrednostjo, ki se obravnava kot vsako drugo blago, ki se prodaja in kupuje na trgu.

?e se bo nadaljeval ta trend, bo šola vedno bolj podrejena gospodarstvu, njena poglavitna funkcija pa bo produkcija »človeškega kapitala«. V taki šoli bosta dominirali dve vrednoti: koristnost in učinkovitost. Vrednoti torej, ki sta po mnenju kritikov neoliberalne doktrine izobraževanja uničujoči za tradicionalni model javne šole, saj postaja šola vse manj avtonomni kraj širjenja vednosti, socialne integracije, moralnega oblikovanja in formiranja razsvetljenega državljana, in vse bolj kraj vzgoje potrošnika.

Dr. Zdenko Kodelja, znanstveni svetnik in vodja Centra za filozofijo vzgoje na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani. Je avtor mnogih člankov s področja filozofije vzgoje, izobraževanja in knjig Objekt vzgoje, Laična šola in Pravičnost v izobraževanju. ?lan uredniških odborov dveh mednarodnih revij (Jahrbuch für Bildungs- und Erziehungsphilosophie; Theory and Research in Education), poklicnih združenj (Philosophy of Education Society of Great Britain; International Network of Philosophers of Education) in eden od koordinatorjev sekcije za filozofijo vzgoje pri European Educational Research Association.