Bob Ostertag - elektrofonija

Phil Minton - glas

http://bobostertag.com/

http://www.philminton.co.uk/

Ameriško-angleški duo združuje dva izmed najbolj vznemirljivih zvočnih umetnikov. Bob Ostertag je znan po angažiranih multimedijskih elektrofonskih projektih, v katerih naslavlja pereče probleme (zatiranje homoseksualcev, protivojne zahteve, ipd.). Phil Minton je starosta britanske improvizatorske scene, ki je doma tako v klasičnem prepevanju literarnih del Williama Blakea, Daniila Harmsa in Jamesa Joycea (tudi v bendu Mika Westbrooka) kakor tudi v izjemno samosvojem glasovnem spakovanju, momljanju in čebljanju. V kombinaciji tako večkrat sploh ne vemo več, kaj je človeški glas in kaj elektrofonski produkt.

Njuno sodelovanje sega v leto 1981, ko sta s Fredom Frithom izvedla delo Voice of America, pozneje pa sta soustvarila nekaj najbolj cenjenih Ostertagovih del, npr. album Say No More.

Ostertag, doma iz San Francisca, je po dveh letih zapustil študij klasične glasbe in se posvetil eksperimentiranju. Po turneji z Anthonyjem Braxtonom leta 1978 se je preselil v New York, kjer se je kmalu pridružil krogu naprednih glasbenikov, kot so John Zorn, Fred Frith ali Eugene Chadbourne. Nekaj ključnih let na začetku osemdesetih je bil tudi novinar in politični aktivist v napadenem Salvadorju. Danes je zaposlen kot predavatalj tehnokulturnih študijev na Kalifornijski univerzi v Davisu.

Za njegov slog so značilni sprotno procesiranje zvokov soglasbenikov, njihovo vzorčenje in ponovna montaža, ki postane novo glasbeno delo, saj ga glasbeniki nato dobijo kot "notno gradivo", da znova odigrajo svoje skladbe, tokrat spremenjene s pomočjo Ostertagovih elektrofonskih naprav.