In memoriam: Dennis Hopper (1936-2010)

Zaigral je v skoraj dvesto filmih, sedem celovečernih tudi režiral. Retrovizor cvetje na grob polaga z najbolj razvpitim med njimi, o katerem Marcel Štefančič, jr. takole:

Na vrhuncu svoje slave /.../ Dennis Hopper s h'woodskim denarjem v Peruju, tedanji metropoli kokaina, posname Zadnji film (The Last Movie). Ko je šel tako daleč od Hollywooda, ko je za snemanje izbral kokainski El Dorado, za producenta pa svojega brata, in ko je s sabo odpeljal vse svoje prijatelje (Peter Fonda, Samuel Fuller, Kris Kristofferson, Dean Stockwell, Tomas Milian, John Phillip Law, Michelle Phillips, Russ Tamblyn itd.), so se šefom studia Universal naježili lasje, toda nič niso mogli – Hopper je po Golih v sedlu (Easy Rider) veljal za genija, za wunderkinda, za vizionarja, za zlato tele, za režiserja, ki ve, kaj hočejo nove, mlade mase. Dennis je bil in – del velikega scenarija. Ko je dve leti prej v kina pripeljal njegov  režijski prvenec Goli v sedlu, so vsi rekli: šit, kdo bo to gledal!? Zmotili so se, heh, monumentalno, še več, epohalno – Goli v sedlu, cross-country acid-trip o dveh motoristih, ki gresta iskat Ameriko, a najdeta pekel, je postal huronski hit, globalna senzacija, film generacije. H'woodski šefi so na lepem ugotovili, da so tam zunaj nove, mlade mase, ki čakajo na »svoje« filme. In zazdelo se jim je, da recept pozna Dennis Hopper, njihov očitni guru. Ne, šefi studia Universal o Zadnjem filmu niso kaj prida vedeli – vedeli so le, da gre za film o snemanju h'woodskega vesterna med južnoameriškimi Indijanci. Tudi ko se je Dennis vrnil v Ameriko, jim materiala ni pokazal, še huje, sklenil je, da Zadnjega filma ne bo zmontiral v Hollywoodu, ampak v novomehiškem Taosu, kjer je kupil kino El Cortez, ki je izmeni čno služil kot interna projekcijska dvorana, slikarski atelje, galerija in kino za otroke. Ne, otrokom ni vrtel Golih v sedlu, ampak risanke – brezplačno. Toda ko so h'woodski šefi končno videli Zadnji film, psihedelično, eksperimentalno, apokaliptično underground halucinacijo o filmu, celuloidu, žanru, vesternu, montaži, filmskem aparatu, fikciji, rimejku in »manjkajočih prizorih«, bazično film o propadu Zahoda, imperialistični naturi ameriškega sna, industrializaciji kulture in destruktivnem vplivu filmske industrije na Tretji svet, se jim je apokaliptično zmešalo. Tip nas je nategnil! Izdal! Zajebal! Plačali smo mu orgijo! Tega ne bo nihče gledal!


več:
http://www.retrovizor.si