PREDSTAVITEVPROGRAMNOVICELOST&FOUNDKONTAKTARHIVGALERIJA

─Źetrtek, 9. december 2010

18:00 - Delavsko-punkerska univerza
Darko Suvin:O nekaterih ekonomsko-politi?nih vozliÜ?ih samoupravljanja in dru┼żbene mo?i v SFRJ

  1. Samovladanje in avantgarda

    Od petdesetih naprej sta, teoretsko in potencialno, v jugoslovanski dru┼żbi obstajali dve avantgardni instituciji in dva centra mo─Źi: komunisti─Źna partija in sistem samoupravljanja.

  2. Ekonomski makroparametri in zunanja politika

    Predlog za periodizacijo zgodovine SFRJ: 1/ centralisti─Źna rekonstrukcija in izgradnja dr┼żave (1945-1950); 2/ za─Źetki samoupravljanja (1950-1957); 3/ prvi zadr┼żki, nekaj širjenja samoupravljanja ob hkratni ohranitvi dr┼żavnega nadzora nad investicijami (1957-1966); 4/ blokada samoupravljanja in vzpon birokracije/tehnokracije (1966-1978); 5/ kr─Źenje vpliva in pomena SFRJ ko ta vse bolj postaja periferna in odvisna dr┼żava v globalnem kapitalizmu (1979-1989).

  3. Samoupravljanje vs. birokracija

    Kardelj o delavskih svetih. Kardelj o birokraciji in razredih.

    Vsi Kardeljevi akterji so kolektivni in neosebni, v njegovih tekstih ni razreda kot aktivnega subjekta, le abstraktne makroekonomske alegori─Źne entitete: dr┼żava, (socialisti─Źni!) kapital, (nediferenciirano) delovno ljudstvo in tehno-birokratska struktura.

  4. Prepletanje ekonomske teorije in politike

    Ekonomska veda. Javno obveš─Źanje.

    Nekaj osrednjih nerešenih vprašanj:

    1/ Kaj je delo in kaj produkcija, in, potemtakem, kaj je “distribucija glede na delo”? 2/ Kaj je dru┼żbeno-politi─Źna vloga in kakšni so psihološki stranski u─Źinki blagovne produkcije in “kapitalskega razmerja” (Kardelj)? 3/ ?e domnevamo, da je temeljno planiranje glede smeri dru┼żbenega razvoja nujno za socializem, kdo in kako naj ga izvaja, kako naj se preizkuša in kako naj se o njem razpravlja in kako naj uprablja in omejuje trg? Koliko mo─Źi naj dr┼żava ohrani da sploh lahko še ostane dr┼żava?

    Socialisti─Źna politika in ekskurz o demokraciji.

    Marxovo klju─Źno stališ─Źe o nujnosti transparentnosti dru┼żbenih odnosov v socializmu bi, ─Źe bi se uvedlo v jugoslovanski politiki, pomenilo kršenje dveh ogromnih mistifikacij – o iztrgovanju prese┼żne vrednosti in o partijskem monopolu nad javnim obveš─Źanjem in politi─Źnim odlo─Źanjem. A obe mistifikaciji sta ostali – lahko sumimo, da sta bili medsebojno povezani.

  5. Zaklju─Źek

    Na kognitivni ravni je manjkala empiri─Źna analiza sociopoliti─Źne stratifikacije in zmo┼żnost reflektirati osnovne teoretske probleme socialisti─Źne dru┼żbe. Na politi─Źni ravni decentralizaciji in samoupravljanju na ravni podjetja ni sledila demokratizacija centra mo─Źi, zaradi ─Źesar so se okrepile te┼żnje po razpadu dr┼żave.

 

Darko Suvin (r. 1930) je filozof in komparativist, ki je sprva pou─Źeval na Univerzi v Zagrebu, nato pa je ve─Źino svoje akademske poti nadaljeval na Univerzi McGill v ZDA, kjer je sedaj zaslu┼żni profesor. Dolga leta je bil urednik Science Fiction Studies, je avtor razli─Źnih pesniških zbirk in številnih teoretskih del, kot so Metamorphoses of Science Fiction, To Brecht and Beyond, Positions and Presuppositions in Science Fiction, Lessons of Japan, US Science Fiction and War/Militarism, Defined by a Hollow in Kje smo? Kam gremo? Za politi─Źno epistemologijo odrešitve (Zalo┼żba Sophia, 2010).



« nazaj

komentarji







POLETNI PROGRAM ODPRTO/OPEN 2021
O┼żivljamo Trg brez zgodovinskega spomina. Vabljeni v pop-up `prizoriš─Źe` ODPRTO/OPEN, ki ga bomo vsaki─Ź napolnili z novo vsebino in kjer se bomo sre─Źevali stari-novi obrazi. Vsebinsko je t...
[ preberi ve─Ź... ]




layout:vax - 2008 - code:primz